Poleg stavke so v obeh največjih mestih Atenah in Solunu organizirali tudi proteste javnih uslužbencev, ki so se jim pridružili tudi nekateri delavci.

Med 24-urno stavko, ki se je začela ob polnoči, so zaprta letališča, šole in vladni uradi, v bolnišnicah pa oskrbujejo le nujne primere. Stavko in vladni odgovor nanjo bodo nadzirali tudi vlagatelji in vodilni pri Evropski uniji, kjer so grško vlado pozvali, naj bo odločna in naj stoji za svojimi potezami, saj pomoči ne bo dobila "na lepe oči".

Stavka namreč poteka dan pred posebnim gospopdarskim vrhom v Bruslju, na katerem bo glavna tema prav položaj Grčije.

Sindikati v javnem sektorju nasprotujejo napovedim o zamrznitvi plač in opozarjajo, da bodo predvidene davčne reforme po žepu najbolj udarile revni sloj prebivalstva.

Upokojevanje pri 63 letih
V torek je socialistična vlada Georgea Papandreuja napovedala nov sveženj ukrepov, s katerim naj bi se država izvila iz globoke luknje. Do leta 2015 želijo zvišati starost za upokojitev z 61 na 63 let, predlagano pokojninsko reformo pa podpira tudi Bruselj, ki jo je označil celo kot prednostno nalogo Grčije. A delavci se z njo ne strinjajo.

Papandreu je že pretekli teden napovedal vrsto strogih ukrepov, vključno z zamrznitvijo plač v javnem sektorju in s povišanjem cen bencina. Grška vlada bo med drugim varčevala tudi tako, da odhajajočih javnih uslužbencev ne bodo nadomeščali, davkarji pa se bodo podali v lov za izgubljenimi milijardami evrov zaradi neplačevanja davkov. Skupaj naj bi vladni ukrepi v grško blagajno prinesli 800 milijonov evrov na leto.

Revni bodo še revnejši?
"Obljubili so nam, da bodo iz tega stanja pomagali bogati, a namesto tega jemljejo denar od revnih," je dejal Ilias Iliopulos, sekretar krovnega sindikata javnega sektorja ADEDY, s katerim se mnogi strinjajo v besedah, da so ukrepi za javne uslužbence nepravični. "Stavkali bomo, čeprav ne bomo več verjeli, da lahko to bitko zmagamo. Vlada sprejema te korake, da bi ugodila Bruslju, na nas pa ne misli."