Če danes ne bo rešitve, bi skupaj 6.500 zaposlenih na 70 nahajališčih po državi s polnočjo zapustilo delovna mesta. To bi po izrabi zalog pomenilo praktično prenehanje dobave norveške nafte in plina.

Spor med delodajalci in delojemalci v naftnem in plinskem sektorju največje zahodnoevropske proizvajalke energentov se vrti okoli pokojnin oziroma ukinitve pokojninskega dodatka za zaposlene, ki se upokojijo pri 62 letih oziroma tri leta pred upokojitveno starostjo v sektorju.

Zaradi tega je začelo stavkati 700 zaposlenih norveškega državnega energetskega velikana Statoil na severnomorskih naftnih in plinskih ploščadih. Stavka traja že 15 dni, skupni stroški pa so po ocenah delodajalskega združenja OLF pri skoraj 386 milijonih evrov. V odgovoru na stavko so že prejšnji teden začeli napovedovati prekinitev proizvodnje.

Polnočni mrk?
Na norveškem ministrstvu za nafto in energijo so danes za tuje tiskovne agencije povedali, da bodo glede na trenutno stanje opolnoči prenehali proizvajati nafto in plin na kontinentalni polici ob obali te severnoevropske države, kjer deluje okoli 50 naftnih družb. Poleg največjega proizvajalca Statoila so to še velikani, kot sta BP in Royal Dutch Shell.

Prekinitev dela naj bi tako prizadela 6.500 zaposlenih na 70 črpališčih in po izrabi zalog bi se tako bolj ali manj prekinila dobava plina in nafte te osme največje proizvajalke nafte in druge največje proizvajalke plina na svetu. Norveška na primer zadosti za petino evropskih potreb po plinu.

Takšna prekinitev bi pomenila izpad za okoli 1,6 milijona 159-litrskih sodov naftnega ekvivalenta na dan, te motnje na energetskem trgu pa lahko prepreči še bodisi odločen poseg norveške vlade za prekinitev delovnopravnega spora bodisi dogovor med stranema.

Socialni dialog
Medtem ko delodajalci menijo, da so delavci v naftnem sektorju že tako med najbolj privilegiranimi v tej bogati državi blaginje, ko gre za upokojevanje, pa delojemalci vztrajajo, da so njihove zahteve legitimne in da je prekinitev črpanja strahopetna odločitev. Ob tem napovedujejo nadaljevanje stavke do izpolnitve zahtev.

Medtem ko resnih groženj za dobavo energentov Evropi najverjetneje ni pričakovati, pa se predstavniki panoge bojijo negativnih posledic za ugled Norveške kot varnega dobavitelja nafte in plina.