Čeprav se podatki visokega komisariata in srbskih oblasti, ki pravijo, da so razmere pod nadzorom, razlikujejo, je v Beogradu za ocene, ali se prebežniški tok krepi ali ne, dovolj pogled v park v bližini avtobusne postaje. Tja vsak dan prihaja na desetine ljudi, namenjenih na sever po zakoniti poti ali s pomočjo tihotapcev.

Naslednja postaja za večino je zbirni center Subotica in tudi mejni prehod Horgoš. "Nekateri pridejo iz Makedonije in poskušajo nekako priti na Madžarsko. Tudi če prideš iz Bolgarije, greš čez Srbijo," je dejal neimenovani prebežnik. Spet drugi pravi, da je za pot iz Afganistana potreboval dva meseca in pol.

Ob madžarski ograji, kjer rastejo šotorišča, je na stotine ljudi, ki tam čakajo tudi mesec in pol, Na madžarski strani lahko za azil zaprosi približno 30 ljudi na dan, vse več jih zato mejo poskuša prečkati nezakonito. Letos je to uspelo že okoli 15.000 ljudem. Od tu očitno strah Hrvatov, ki so prejšnji teden presenetili z začasnim zaprtjem mejnega prehoda Batina s Srbijo, s tehničnimi ovirami naj bi poskusili preprečiti nelegalne prehode, čeprav prebivalci na obeh straneh meje o tem ne vedo nič.

Hrvati so na srbsko ogorčenje, ker je bil prehod zaprt brez opozorila, govorili, da je šlo za vajo. Ograje zdaj ni več, a bi lahko hitro spet stala, če bi se tok preusmeril. Sporočila iz Madžarske so namreč jasna; tam je sodišče prvič po novi zakonodaji obsodilo deset prebežnikov, ki naj bi septembra 2015 sodelovali v nemirih na meji in nezakonito vstopili v državo. V zaporu je sicer ostal le eden, ki je bil obsojen na tri leta, za vse pa sledi izgon iz države.

Pritisk na meje in število nezakonitih prehodov se od marca, ko je bil sklenjen sporni in slabo delujoči sporazum med Evropsko unijo in Turčijo, spet povečujeta. Uradno zaprta balkanska begunska pot pa se je medtem spet spremenila tudi v poligon za tihotapce.

Boštjan Anžin, Televizija Slovenija