"Strani sta se dogovorili o vseh finančnih vprašanjih glede nafte," je pojasnil Mbeki ob robu pogajanj med Sudanoma v prestolnici Etiopije Adis Abebi. Zdaj naj bi se pogovori nadaljevali o nadaljnjih korakih, "kot so, kdaj naj naftna podjetja začnejo proizvodnjo in izvoz", je še dodal. Kdaj pa naj bi se pogajanja med državama nadaljevala, ni navedel.

Državi sta v sporu predvsem zaradi vprašanja točne razmejitve z nafto bogatega obmejnega območja ter uporabe naftne industrije v Sudanu. V Južnem Sudanu, ki se je osamosvojil pred letom dni, je približno dve tretjini naftnih polj, medtem ko je naftna industrija, preko katere poteka izvoz, ostala v Sudanu.

Clintonova v Južnem Sudanu
Zaradi spora je Južni Sudan januarja ustavil črpanje nafte, pa čeprav ta obsega kar 98 odstotkov prihodkov države. S tem pa so ogrozili gospodarstvi obeh držav, zaradi česar so se spori še okrepili in znova je spregovorilo tudi orožje.
Z mejnega območja je zaradi spopadov, za katere obe strani obtožujeta druga drugo, pobegnilo prek 200.000 ljudi, Združeni narodi pa opozarjajo na humanitarno katastrofo.

V četrtek se je iztekel rok Varnostnega sveta Združenih narodov, do katerega bi morali državi doseči mirovni sporazum, vendar do ukrepanja VS-ja ZN-a ni prišlo.
V petek se je v Južnem Sudanu mudila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton, ki je oba Sudana pozvala k sodelovanju in h koncu spopadov, saj da bosta kljub ločitvi ostala "neločljivo povezana".