Skupina Islamska država Iraka in Levante (Isil), ki deluje v Iraku in Siriji, je osvojila mesto Tal Afar, razen močno varovanega zelenega pasu v mestu. Mesto je v pokrajini Ninive in leži med mejo s Sirijo in drugim največjim iraškim mestom Mosul, ki so ga borci Isila zavzeli v torek.

Iraška vlada medtem trdi, da je mesto večinoma še vedno pod njenim nadzorom. Poveljujoči general iraških sil v mestu je dejal, da pričakuje, da bodo njegove enote Isilove borce pokončale v nekaj urah, poroča BBC.

Vladne sile, ki so v soboto sprožile protiofenzivo, so sporočile, da so skrajnežem zadale izgube, medtem ko se ti približujejo prestolnici Bagdad. V spopadih blizu Bakube, ki je približno 60 kilometrov severno do Bagdada, je bilo ubitih 23 pripadnikov Isila.

ZDA načrtujejo pogovore z Iranom
Hitro napredovanje Isila in drugih borcev sunitske večine, ki Al Malikijevo šiitsko vlado obtožujejo diskriminacije, je vzbudilo zaskrbljenost mednarodne skupnosti. Ameriški mediji so poročali, da ZDA pripravljajo neposredne pogovore z Iranom, največjim zaveznikom Al Malikijeve vlade v regiji. Zunanji ministri Arabske lige se bodo v sredo in četrtek sešli na pogovorih o "kritičnih razmerah v Iraku" in potrebnih korakih za srečanje z njimi.

Iranski predsednik Hasan Rohani se je pred kratkim že zavzel za sodelovanje z ZDA v boju proti milici Isil, vendar bi moral pobudo dati prav Washington. Odnosi med Iranom in ZDA so zaradi iranskega jedrskega programa že vrsto let zamrznjeni, se je pa v zadnjem času zgodilo nekaj pozitivnih premikov.

Nad Isil ameriška brezpilotna letala?
ZDA so sporočile, da razmišljajo o uporabi brezpilotnih letal za zaustavitev sunitskih borcev. "Niso celoten odgovor, so pa ena izmed pomembnih možnosti," je glede letal dejal ameriški zunanji minister John Kerry.

Potem ko so ZDA v Perzijski zaliv že napotile letalonosilko George H. W. Bush in še dve manjši ladji, je v zaliv zaplula še ena ameriška ladja z marinci in zrakoplovom na krovu. Te enote naj bi uporabili, če bi bilo treba priskočiti na pomoč Američanom v državi, so sporočili iz Pentagona.

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je na krovu amfibijske ladje Mesa Verde 550 marincev, pa tudi križanec med helikopterjem in letalom MV-22 Osprey, ki sprejme do 22 marincev in omogoča hitro posredovanje.

Zaradi razmer v Iraku niso zaskrbljene le ZDA
Generalni sekretar zveze Nato Anders Fogh Rasmussen naj bi se o razmerah v Iraku danes pogovarjal v Ankari tudi s turškim zunanjim ministrom Ahmedom Davutoglujem. Turčija meji tako na Sirijo kot Irak.

V Iraku s hrvaškim orožjem
Borci Isila pri zavzemanju iraških mest uporabljajo tudi hrvaško orožje, ki je bilo v letih 2012 in 2013 namenjeno sirskim upornikom, poroča Jutarnji list. Gre za orožje, za katero so prevoz do Sirije organizirali ameriški State Department in obveščevalna agencija Cia, finančna sredstva pa je prispevala Savdska Arabija. V Sirijo so orožje iz Hrvaške prepeljali prek Turčije in Jordanije.

Časnik še poudarja, da je z zagrebškega letališča Pleso v dveh letih proti Siriji odletelo 75 letal s približno 3000 tonami orožja in streliva. Iz hrvaških vojaških skladišč so poslali minomete M79 in RPG-22, ročne raketomete RBG-6 ter netrzajne topove M60. Poleg hrvaškega orožja naj bi pošiljali tudi orožje in vojaško opremo iz drugih evropskih držav.

Španska policija razbila islamistično celico
Medtem pa je španska policija sporočila, da je izvedla tretjo večjo akcijo v zadnjih treh mesecih proti islamističnim celicam. Konec maja so varnostne sile aretirale šest domnevnih islamistov v Melilli, španski enklavi na severu Afrike. Tokrat pa so v Madridu z 12 hišnimi preiskavami razbili še eno mrežo džihadistov, ki so novačili nove borce za skupino Isil.

Po navedbah španskega notranjega ministrstva je bil vodja celice nekdanji zapornik v ameriškem taborišču v Guantanu, po izpustitvi pa je živel v Španiji. Oblasti se bojijo, da bi se borci, ki se borijo v Siriji in na drugih kriznih območjih, vrnili v Španijo, kjer bi lahko predstavljali resno grožnjo.