Po izglasovani nezaupnici v parlamentu je imel namreč Löfven teden dni časa, da se odloči, ali bo odstopil s položaja in ga prepustil nekomu drugemu ali pa bo razpisal predčasne volitve. Odločil se je za prvo možnost, da bi, kot je nakazal, vmes premagali pandemijo.

Redne volitve so na Švedskem sicer predvidene za september prihodnje leto, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Zdaj bo na vrsti parlament, predvsem njegov predsednik Andreas Norlen, da najde kandidata oziroma kandidatko, ki bi bil pripravljen oziroma pripravljena prevzeti vodenje vlade.

To bi bil morda lahko celo spet Löfven, ki ne izključuje možnosti, da se vrne na položaj, če bi si poslanci in poslanke premislili. "Sem pripravljen voditi vlado, ki bi jo riksdag lahko toleriral," je dejal. S kom bi socialdemokrati oblikovali novo koalicijo, pa je popolnoma odprto, je dodal.

Za oblikovanje alternativne vladne koalicije si sicer prizadeva tudi vodja Zmerne stranke Ulf Kristersson, še poroča DPA.

63-letni Löfven je bil sicer na premierskem položaju od leta 2014. Od začetka leta 2019 vodi manjšinsko vlado, ki jo sestavljajo njegovi socialdemokrati in Zeleni. Ob tem je imela vlada s Sredinsko stranko in liberalci sklenjen dogovor o podpori v parlamentu.

Poleg tega je bila vlada odvisna še od podpore Leve stranke, ki je nasprotovala predlagani reformi določanja cen najemnin za novogradnje. Skrajno desni Švedski demokrati so to izkoristili in vložili nezaupnico, ki jo je podprla tudi Leva stranka.

Po enajstih neuspešnih glasovanjih o nezaupnici v sodobni politični zgodovini Švedske je Löfven postal prvi predsednik vlade, ki so ga odstavili na ta način.