Palme je bil ubit 28. februarja 1986. Foto: Reuters
Palme je bil ubit 28. februarja 1986. Foto: Reuters

"Ker je ta človek mrtev, zoper njega ne morem vložiti obtožnice, zato sem se odločil, da končam preiskavo," je dejal tožilec. Engström je umrl leta 2000.

Palme je bil ubit v središču Stockholma leta 1986 po obisku kina z ženo in sinom brez policijske zaščite. Nekdo ga ustrelil v hrbet, Palme pa je umrl na mestu zločina. Njegovo ženo je druga krogla le oplazila.

Čeprav se je umor zgodil na ulici, polni ljudi, in je več kot deset prič videlo visokega moškega, ki je streljal in nato pobegnil, morilca takrat 59-letnega Palmeja niso nikoli našli.

Pojavile so se številne teorije zarote, ki so omenjale tako ameriško obveščevalno službo Cia kot kurdske separatiste in južnoafriške varnostne sile.

Olof Palme. Foto: Reuters
Olof Palme. Foto: Reuters

Engströma so že na začetku preiskave zaslišali kot pričo, saj je bil na prizorišču. Ker je večkrat spremenil svojo zgodbo, so ga označili za nezanesljivega. Že takrat so mediji poročali, da je verjetno večkrat spremenil svojo zgodbo, da je prikril vlogo strelca. Opozarjali so tudi, da je imel dostop do orožja in da je sovražil Palmejevo politiko.

Za umor je bil obsojen mali kriminalec, a je bila obsodba pozneje razveljavljena. Policiji nato ni uspelo identificirati odgovornega, nerazrešeni atentat pa je močno zaznamoval državo, ki je ponosna na varnost na svojih ulicah.

Družina razočarana nad pomanjkanjem konkretnih dokazov

Palmerjeva družina je sporočila, da sprejema odločitev o koncu preiskave. Kot so v skupni izjavi zapisali Palmejevi sinovi Joakim, Marten in Mattias, je izjava tožilca glede prič in dokazov na prizorišču umora prepričljiva. So pa razočarani zaradi pomanjkanja bolj konkretnih forenzičnih dokazov.

Marten, ki je bil z očetom na večer njegove smrti skupaj v kinu, je za Švedski radio še dejal, da verjame, da je krivec Engström. "A žal ne obstaja noben dokončno odločilen dokaz, na podlagi katerega bi lahko s stoodstotno gotovostjo rekli, da je bil to res on," je še dejal.

Švedski premier Stefan Lofven je nerešen umor označil za rano in upa, da se bo sedaj ta rana lahko zacelila. Priznal je sicer, da bi bil najboljši zaključek celotne zgodba obsodba.

Da je bil zanj Palmejev umor odprta rana, je dejal tudi njegov tesen zaupnik in naslednik na položaju premierja Ingvar Carlsson. Menil je, da so imeli preiskovalci zelo težko nalogo in ob upoštevanju tega se mu zdijo zaključki preiskave kredibilni.

Hans Olvebro, ki je med letoma 1988 in 1997 vodil policijsko ekipo v preiskavi umora, je po drugi strani razočaran, češ da je pričakoval rešitev. "Upal sem, da bodo predstavili orožje, a niso predstavili nobenih dokazov," je dejal. Tudi znan švedski odvetnik Thomas Olsson in nekdanja pravosodna ministrica pod Palmejem Anna Greta Leijon sta izrazila dvom, da bi primer na sodišču uspel.

Okrepil sindikate, razširil zdravstvo, obsojal apartheid

Palme je bil premier Švedske med letoma 1969 in 1976 ter 1982 in 1986.

Medtem ko ga nekateri hvalijo kot arhitekta sodobne Švedske, so konservativci sovražili njegova protikolonialna stališča in kritike na račun ZDA.

Palme je v času vodenja vlade okrepil moč sindikatov, razširil zdravstveno oskrbo in okrepil socialno državo. Monarhiji je odvzel vso uradno politično moč in veliko vložil v izobraževanje.

Veljal je tudi za pomemben glas na področju mednarodne politike. Kritičen je bil tako do ZDA kot Sovjetske zveze, ostro je obsojal apartheid v Južni Afriki, režim španskega generala Francisca Franca in se bojeval proti širjenju jedrskega orožja.

Švedska: Zaključili preiskavo umora Palmeja