Po podatkih svetovnih zdravstvenih ustanov polovica ljudi, ki redno kadijo in teh je v svetu kar 650 milijonov, umre prav zaradi tobaka. Prav tako zaskrbljujoč je podatek, da na stotisoče ljudi, ki niso nikoli kadili, po vsem svetu umre zaradi pasivnega kajenja oz. vdihavanja zraka, ki je prepojen s cigaretnim dimom. Kar 2,8 odstotka ljudi, ki imajo raka na pljučih, se okuži zaradi pasivnega kajenja.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) se je tako odločila, da ob svetovnem dnevu brez tobaka apelira na države, naj zagotovijo, da bodo vsi javni in delovni prostori "osvobojeni cigaretnega dima".

Tobačna industrija zavaja z napačnimi podatki
Organizacija opozarja, da tobačna industrija že več let in namenoma zavaja javnost z napačnimi podatki o pasivnem kajenju. Vodja protikadilske kampanje pri organizaciji, Ermando Preugia, poudarja, da ni nobene zdrave ravni izpostavljenosti cigaretnemu dimu, in poziva vse države, da resnično prepovejo in strogo kaznujejo vsako kajenje v javnih prostorih.

Nikotin, ogljikov monoksid in cigaretni katran so tri najbolj škodljive sestavine cigaretnega dima, ki prizadanejo dihalne organe, srce in ožilje ter povzročajo odvisnost. Tudi pasivno kajenje ni nobena izjema in je izredno nevarno za zdravje. Povzroča raka in druge hude bolezni dihal in ožilja, tako pri odraslih kot pri otrocih, ki se pogosto končajo s smrtjo.

Pasivnemu kajenju izpostavljeni otroci
Še posebej je potrebno zaščititi otroke in preprečiti njihovo pretirano izpostavljenost cigaretnemu dimu. Kar 700 milijonov otrok, kar je skoraj polovica vseh otrok na svetu, vdihuje s tobačnim dimom onesnažen zrak.

Kajenje sicer v razvitih državah upada, v državah v razvoju pa se število kadilcev vsako leto povečuje. Na svetu vsak dan prvo cigareto prižge med 80.000 in 100.000 otrok, več kot polovica med njimi jih živi v Aziji, med najstniki, starimi med 13 in 15 let, pa kadi že vsak peti.

Evropske države vse bolj osveščene
Vedno več držav se nevarnosti kajenja zaveda in ga skuša omejiti. Države tako ukinjajo kajenje na delovnih mestih, v šolah, v nakupovalnih središčih, na avtobusnih in železniških postajah, na letališčih, v bolnišnicah in športnih ter v kulturnih dvoranah. Med evropskimi državami je prepoved kajenja na javnih mestih leta 2004 prva prepovedala Irska, zgledu Irske pa so nato sledile še Italija, Švedska, Škotska, Malta, Norveška in Španija.

Slovenija se pridružuje "nekadilskim" državam
Podoben zakon so letos sprejeli že v Franciji, sledile pa naj bi ji še Velika Britanija, Belgija, Severna Irska in Portugalska, tem državam pa se bo pridružila tudi Slovenija. V Sloveniji je minister za zdravje Andrej Bručan pred natanko enim letom predstavil osnutek zakona, ki omejuje kajenje v javnih prostorih, poslanci pa bodo o njem glasovali že čez dober mesec.

Tudi izven Evrope se protikadilska kampanja stopnjuje. Proti kajenju in še posebej kajenju v zaprtih prostorih so začeli boriti v Indiji, Avstralija, Brazilija, Kanada, Singapur in Tajska pa so na cigaretne škatlice natisnile velike napise, ki opozarjajo na škodljivost kajenja, kar je praksa tudi v Evropski uniji.

B. T.