Za nami je leto, ki so ga zaznamovali številni spopadi, od vojaških (Sirija, Irak, Ukrajina) do političnih (razprtije med Evropo in Rusijo), letalske nesreče (Malezija, Ukrajina) in nadaljevanje spopadanja s finančno krizo (Evropa se počasi izvija iz nje, medtem ko Rusija pada vanjo). Kot napovedujejo analitiki, pa nas tudi v letu 2015 ne čakajo mirnejši časi.

Dveletni mandat v VS-ju z novim letom začenjajo Angola, Malezija, Nova Zelandija, Španija in Venezuela. Vloga Združenih narodov je že leta pod ostrim drobnogledom številnih kritikov, ki svetovni organizaciji očitajo ohromelost in neučinkovitost.

Kot kažejo dogodki v zadnjih mesecih, pa ne gre pričakovati velikih premikov glede vseh večjih kriznih območij, ki so polnila naslovnice svetovnih medijev že preteklem letu: bojem v Siriji in Iraku proti pripadnikom Islamske države ni videti konca kot tudi ne pričakovati otoplitve odnosov Zahoda z Rusijo.

Stopnja miru pada že sedem let
"Običajno bi po letu, kot je bilo letošnje, pričakovali, da se bodo stvari malo umirile," je za Reuters dejal John Bassett, nekdanji visoki uradnik britanske obveščevalne agencije GCHQ, ki zdaj dela na univerzi v Oxfordu. "Toda nobena izmed težav še ni bila razrešena in nič ne kaže, da bi se njihovi akterji umaknili." Junija objavljeno poročilo Inštituta o ekonomiji in miru, je razkrilo, da se stopnja miru na svetu že sedmo leto zapored zmanjšuje, s čimer se obrača večdesetletni prav nasproten trend.

V ospredju dogajanja na stari celini bodo gotovo odnosi z Rusijo: če zahodni politiki upajo, da bo gospodarska kriza, s katero se spopada Rusija, omejila ambicije ruskega predsednika Vladimirja Putina, pa se nekateri analitiki bojijo, da ga bo prav zdajšnja situacija naredila bolj nepredvidljivega. "Ni nujno, da bo zaradi tega Rusija pridnejša," pravi Christopher Harmer, nekdanji ameriški pilot, zdaj pa sodelavec na inštitutu za študije vojne.

Kitajska krepi političen in gospodarski vpliv
Na drugi strani sveta svojo politično, pa tudi vojaško moč krepi tudi Kitajska, ki izteguje lovke po bogastvu celotnega Južnokitajskega morja, ki naj bi bilo bogato z nafto in plinom. Na drugi strani pa imajo po omenjenih naravnih bogastvih apetite tudi Brunej, Malezija, Filipini, Vietnam in Tajvan. Odnose z Japonsko medtem zapleta status otokov v Vzhodnokitajskem morju.

Ko govorimo o Daljnem vzhodu, ne moremo mimo Severne Koreje, ki v zadnjih mesecih zaostruje svojo retoriko proti Zahodu, predvsem ZDA. Washington je nazadnje obtožil Pjongjang, da je v ozadju hekerskega vdora na Sonyjev film Intervju, ki govori izmišljeno zgodbo o umoru severnokorejskega voditelja Kima Džonga Una. Pjongjang je vse obtožbe ostro zavrnil in ameriškim filmskim ustvarjalcem očita nespoštljivo vedenje do političnega vodje.

Kaj bo z Iranom?
Saga, ki se na mednarodnem prizorišču vleče že leta, je tudi iranski jedrski program, ki je v zadnjem letu zdrsnil z lestvice najpomembnejših mednarodnopolitičnih vprašanj. Pri tem ima pomembno vlogo Izrael, ki z velikim nezaupanjem spremlja poteze Teherana. Velik vpliv na prihodnje dogodke bodo imele marčevske volitve v Izraelu, na katerih se bo za novo zmago potegoval zdajšnji premier Benjamin Netanjahu. Izrael ni tudi nič bližje sklenitvi dogovora s Palestino, ki pri prizadevanjih za priznanje palestinske države pridobiva podporo v mednarodni skupnosti.

Če so interesi velikih sil pri številnih vprašanjih različni, pa so zahodne sile, zalivske države, Turčija, Rusija in Kitajska enotne v boju proti Islamski državi, ki je lani povzročila pravo opustošenje na Bližnjem vzhodu in nagnala strah v kosti glede svojih prihodnjih načrtov: brezkompromisne razširitve samooklicanega kalifata. Z novim letom v Irak prihaja novih 1.000 ameriških vojakov, ki bodo pomagali pri urjenju iraških sil v boju proti borcem Islamske države.

Boj proti eboli se nadaljuje
Če se vojaški spopadi zdijo večini ljudi močno oddaljeni in brez vpliva na njihovo življenje, pa je zgodba zelo drugačna pri eboli, ki je lani začela svoj smrtonosen pohod v Vzhodni Afriki: odkritje sicer peščice obolelih v ZDA, Španiji in Veliki Britaniji je povzročilo velik preplah in zavedanje, da se lahko bolezen hitro razširi povsod.

EU pred zahtevnimi izzivi
Hiter pregled napovedi za prihodnje leto končuje napoved za Evropo. Kot rečeno na začetku, se s 1. januarjem 18 državam članicam evrskega območja pridružuje Litva, sicer članica Evropske unije od 1. maja 2004, ki bo evro uvedla kot zadnja izmed treh baltskih držav. 28-erico sicer letos čaka začetek uresničevanja velikopoteznega načrta novega predsednika Evropske komisije Jean-Clauda Junckerja in urejanje odnosov z Rusijo. Prva prioriteta EU-ja je uresničitev naložbenega načrta, s katerim naj bi v prihodnjih treh letih spodbudili za najmanj 315 milijard evrov investicij v strateške evropske projekte ter s tem okrepili slabotno gospodarsko rast in izboljšali konkurenčnost Evrope. Bruselj, pa tudi preostali svet bo z velikim zanimanjem spremljal tudi volitve v Grčiji in Veliki Britaniji. Sedanji premier, torijec David Cameron, je ob morebitni zmagi Britancem obljubil referendum o članstvu države v EU-ju.