Kakor je zapisano v predsednikovem ukazu o razglasitvi izrednih razmer, se je Mušaraf zanje odločil zaradi "islamistične vstaje in sodnega vmešavanja". Prostore zasebnih televizij in radijskih postaj v Islamabadu so zasedle vojaške sile, večina programov pa je nehala oddajati, saj naj bi se zgodil medijski izpad. Prekinjene so tudi telefonske povezave v državi.

Vlada ga podpira, sodniki se upirajo
Državna in pokrajinske skupščine v državi bodo nadaljevale delo, prav tako pa tudi senat. Zaradi uvedbe vojaškega prava v državi pa je začasno razveljavljena državna ustava. Vrhovno sodišče, ki so ga obkolile paravojaške enote in policija, je Mušarafovo razglasitev izrednega stanja označilo za nelegalno in neustavno, saj naj ustava Mušarafu ne bi podeljevala te pravice, medtem ko je vlada na nujnem sestanku uvedbo izrednih razmer odobrila. Mušaraf je nato zamenjal vodjo vrhovnega sodišča Iftikarja Muhamada Chaudhryja, ki ni želel priseči začasnemu sodnemu redu, in na njegovo mesto imenoval Hamida Dogarja.

Butova na poti v domovino
Nekdanja premierka Benazir Buto, ki se je pred kratkim po nekaj letih izgnanstva vrnila v državo, je predčasno končala obisk v Dubaju in že priletela na letališče v Karačiju, kjer je dejala, da se bo čim prej srečala s političnimi voditelji in skušala doseči rešitev, kako čim prej znova uveljaviti ustavo. "Ljudje potrebujejo vodstvo. Vrnila sem se v domovino, da dvignem moralo ljudem in jih opogumim, da se bo takšno stanje kmalu končalo."

Pritisk na vrhovno sodišče
Izredno stanje je predsednik razglasil v času, ko čaka na odločitev vrhovnega sodišča, ali bo njegova nedavna volilna zmaga na predsedniških volitvah priznana ali razveljavljena. Sodišče bi odločitev moralo sporočiti v prihodnjih dneh.

Priznani pakistanski odvetnik in vodja opozicije Aitzaz Ahsan je dejal, da so ga oblasti po razglasitvi izrednega stanja priprle. "En moški je celotno nacijo vzel za talca. Napočil je čas, da se general Mušaraf poslovi od svojega položaja."

ZDA: volitve morajo biti januarja
Odzvala pa se je tudi ameriška državna sekretarka Condoleezza Rice, ki je dejala, da "izredno obžaluje" uvedbo izrednega stanja v Pakistanu in hkrati upa, da se je Mušaraf za to potezo odločil zato, da bi zagotovil poštene in svobodne januarske parlamentarne volitve. Evropska komisija je izrazila željo po "hitri vrnitvi demokracije in civilne vlade" v državo, Indija je pozvala k hitri vrnitvi normalnih razmer ter izrazila "hudo zaskrbljenost", kar je storila tudi Velika Britanija.

Napadi privržencev Al Kaide
Pakistanske politične razmere so bile zadnje mesece zelo napete, saj protalibanski uporniki čedalje jasneje in odločneje izražajo nasprotovanje oblastem in njihovi povezavi z ZDA. Mušaraf, ki se je na oblast z vojaškim udarom povzpel leta 1999, je bil pogosto na udaru opozicije, ki je od njega zahtevala, da se pred vnovično kandidaturo za mesto predsednika države odpove vojaški oblasti, a tega ni storil in vseeno na volitvah prejšnji mesec prepričljivo zmagal. Izida teh volitev pa vrhovno sodišče še ni priznalo.

Nadir Chaudri, predstavnik še enega nekdanjega premierja Navaza Šarifa, ki živi v Londonu, pa je dejal: "Mušaraf se boji, da mu vrhovno sodišče ne bo dovolilo ostati na predsedeniškem položaju, zato se je odločil za izredno stanje."

B. T./A. P.