Cerkev je skladno z dogovori, ki so jih evropske države sklenile z Otomanskim cesarstvom ob začetku njegovega propada, pridobila velikanska ozemlja okoli Jeruzalema, in sicer mnogo let pred ustanovitvijo Izraela leta 1948. Danes so na tem ozemlju, ki ga Cerkev oddaja, zgrajene številne vladne stavbe, dogovor o pravnem statusu ozemlja pa se vladam in papežem izmika že desetletja.

Vatikan: Izrael naj spoštuje naše pravice
Resolucija Združenih narodov 181, ki je leta 1947 razdelila Palestino pod britansko upravo in vodila do ustanovitve judovske države, zahteva spoštovanje obstoječih verskih zgradb. "Nova država je podedovala obveznost, da spoštuje in se drži pravic, ki so obstajale, še preden je nastala," meni katoliški strokovnjak za odnose med Cerkvijo in Izraelom, ki ni želel biti imenovan. Vatikan se sklicuje na svoje pravice iz mednarodnih pogodb in na običaje, ki segajo v čas pred ustanovitvijo moderne judovske države.

Izrael želi graditi in obdavčiti
Ena izmed spornih stavb stoji v ozki uličici zunaj obzidja starega mesta. Kristjani verjamejo, da je imel Jezus v njenem drugem nadstropju zadnjo večerjo, Judi pa trdijo, da je v prvem nadstropju pokopan kralj David. Medtem ko želi Vatikan lastništvo nad stavbo, želi Izrael ohraniti status quo – ohraniti suverenost in doseči dogovor o dolgovih, ki so se nabrali v letih, ko Cerkev državi ni plačevala davkov. Vatikan želi, da bi mu Izrael priznal pravico do neplačevanja davkov zaradi njegovih "zgodovinskih pravic" in sprejel pravila o varovanju verskih krajev. Izrael pravi, da Cerkev že več let ne plačuje davkov in da te ugodnosti nima nihče drug.

Izrael si je pridržal pravico, da si prilasti Cerkvene posesti, še posebej z namenom gradnje infrastrukture za javno varnost, ob tem pa zagotavlja, da ne bo poškodoval svetih krajev. Vatikan želi to preprečiti. "Cerkev želi jamstvo, da si država v prihodnje ne bo vzela njene lastnine, kot tudi povrnitev nekaterih posesti, ki so ji bile vzete v preteklosti", pravi Cerkveni strokovnjak.

Napovedana beatifikacija Pija XII. ujezila Jude
Pogajalci so se sešli ta mesec, a niso dosegli dogovora, zate se bodo znova srečali. Čeprav se pogajajo le o nekaterih spornih krajih, pa bi dogovor lahko vplival na nadaljnje odnose med Judi in Cerkvijo, ki so se v zadnjem času poslabšali, še posebej po odločitvi papeža Benedikta XVI., po kateri je Cerkev še korak bliže beatifikaciji papeža Pija XII. Judi trdijo, da papež med 2. svetovno vojno in holokavstom ni naredil dovolj, da bi jim pomagal. V znamenje sprave je Benedikt XVI. v nedeljo obiskal rimsko sinagogo, med svetim sedežem in Izraelom pa kljub temu vlada nezaupanje.