Splošna razprava voditeljev tokrat prvič po dveh letih omejitev zaradi pandemije covida-19 spet poteka v živo in za govorniškim odrom se bo do začetka prihodnjega tedna zvrstilo 193 predsednikov, premierjev in ministrov ter veleposlanikov.

Na daljavo se bo s posebnim dovoljenjem članic ZN-a kljub ugovoru Rusije oglasil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, potekalo pa bo tudi zasedanje Varnostnega sveta, posvečeno Ukrajini.

Posledice ruske vojne v Ukrajini, zaradi česar se po svetu višajo cene hrane in energije, in pandemije covida-19, ki se po svetu neenakomerno umirja, so zavrle uresničevanje razvojnih ciljev ZN-a do leta 2030.

Pogreb britanske kraljice Elizabete II. je malce pomešal urnik govorov in ameriški predsednik Joe Biden bo nastopil šele v sredo, ko bo imel zvečer v Prirodoslovnem muzeju sprejem za svetovne voditelje in njihove partnerje, kar je bilo v preteklosti zaradi pandemije prekinjeno.

Vrh o preobrazbi izobraževanja

Na sedežu Združenih narodov se je v ponedeljek s pozivi k povečanju vlaganj v šolstvo sklenil vrh o preobrazbi izobraževanja, na katerem je na daljavo nastopil tudi predsednik Pahor.

Izobraževalni vrh se je začel že v petek s fokusom na mladih in je potekal še v soboto ter ponedeljek, ko so bili z nagovori na vrsti svetovni voditelji, ki so obnovili zaveze, da bodo utrdili šolske sisteme, prizadete zaradi pandemije covida-19, da otroci ne bi zaostajali v izobrazbi.

Statistika je porazna, saj danes dve tretjini otrok po svetu, starih do deset let, nista sposobni prebrati ali razumeti enostavne zgodbe.

"Pred sedmimi leti sem tu izrazila upanje, da se bo slišal glas najstnice, ki je bila ustreljena zaradi zagovarjanja izobraževanja. Države, podjetja, civilna družba, vsi smo se takrat zavezali, da bo vsak otrok do leta 2030 v šoli," je dejala Nobelova nagrajenka po rodu iz Afganistana Malala Jusufzaj in obžalovala, da se zdaj spopadajo z izobraževalno krizo.

Šole so bile po svetu zaradi pandemije zaprte za različna obdobja. V Latinski Ameriki po 75 tednov ali dlje, pa tudi v delih ZDA so bile šole zaprte od marca 2020 do konca šolskega leta 2020/2021. Ponekod je bil pouk na daljavo dostopen, v številnih državah pa ne. Bogate države na leto porabijo povprečno 8000 dolarjev za izobrazbo otroka, v revnih do 300 dolarjev.

Večina šol je spet odprtih, čeprav se trenutno po svetu še vedno ne šola 244 milijonov otrok, ki so ustrezne starosti za to, je dejala generalna direktorica Organizacije ZN-a za izobraževanje, znanost in kulturo (Unesco) Audrey Azoulay. Večina jih živi v podsaharski Afriki. Malala Jusufzaj je vse države pozvala, naj za izobraževanje namenijo 20 odstotkov svojih proračunov.

"Izobraževanje je človekova pravica"

Pahor je vrh o preoblikovanju izobraževanja nagovoril na daljavo s posnetim govorom, v katerem je pozdravil zamisel o tovrstnem vrhu in dejal, da mora biti izobraževanje vedno prostor za promocijo socialne pravičnosti, solidarnosti, spoštovanja raznolikosti in človekovih pravic.

"Pravica do izobraževanja je človekova pravica," je dejal Pahor in dodal, da je pandemija covida-19 izpostavila ranljivosti številnih družb pri uresničevanju te pravice ter pokazala na potrebo po povečanju vlaganj v družbene in čustvene veščine otrok.

"Povsem se strinjam, da ima izobraževanje v 21. stoletju bistveno nalogo, in sicer učenje za sobivanje, za razvoj vrednot in zmogljivosti za življenje v miru s samimi seboj, drug z drugim in z naravo. Slovenija je k temu zavezana," je dejal Pahor in poudaril, da se slovenski izobraževalni sistem osredotoča na obnovo izobraževanja za trajnostni razvoj.

Pahor ima danes na programu dvostranska srečanja s predsedniki Bolivije Luisom Arcem, Mongolije Ukhnaagiinom Khurelsukhom, monaškim princem Albertom II. in spletni nagovor dogodka na visoki ravni o biotski raznovrstnosti.

V sredo bo imel govor na splošni razpravi in do prihodnjega tedna še več nastopov in dvostranskih srečanj, ki so predvsem namenjena kandidaturi Slovenije za Varnostni svet.

Številna dvostranska srečanja zunanje ministrice

Svoj program v ZN-u je v ponedeljek začela zunanja ministrica Tanja Fajon, ki ima na sporedu številna dvostranska srečanja, posvečena raznim temam, predvsem pa iskanju podpore kandidaturi Slovenije za izvolitev v Varnostni svet ZN-a za obdobje 2024–2025.

V ponedeljek je sodelovala na srečanju zunanjih ministrov EU-ja, dvostransko pa se je srečala s kolegi iz Maroka, Vzhodnega Timorja, Gvajane in Palestine, generalno sekretarko Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) Helgo Mario Schmid, predstavniki Ameriškega judovskega kongresa in sodelovala na razpravi Svetovnega gospodarskega foruma na temo zagotovitve trajnosti, sodelovanja in miru.