"Še en ruski balistični napad na Odeso," je na družbenem omrežju Telegram sporočil Truhanov in dodal, da je bilo ranjenih najmanj 13 ljudi.

Guverner Odeške oblasti Oleg Kiper je prav tako na omrežju Telegram sporočil, da je bilo v napadu ranjenih 14 ljudi, poškodovana pa da je bila civilna infrastruktura, vključno s poštnimi skladišči. Po napadu je izbruhnil obsežen požar.

V skladiščih je bilo med napadom 18 ljudi, a so se vsi pravočasno zatekli v zaklonišče, navaja ukrajinska tiskovna agencija Ukrinform.

Odesa ob Črnem morju je bila ta teden že tarča vrste ruskih napadov, ki so zahtevali mrtve in ranjene. V ponedeljek je bilo ubitih pet ljudi, več kot 20 pa ranjenih, napad v sredo z balističnimi raketami pa je po navedbah oblasti zahteval najmanj tri mrtve in tri ranjene.

Ob tem je Ukrajina Rusijo tudi obtožila uporabe kasetnega streliva v napadih na mesto, ki velja za eno ključnih za ukrajinski izvoz.

Lokalne oblasti v Harkovu na severu države so kasneje sporočile, da so tudi to območje napadle ruske sile, poroča AFP. V zračnem napadu na mesto Dergači na severnem obrobju prestolnice regije Harkov je bilo ranjenih sedem ljudi, od tega šest otrok, so sporočili.

Ameriške sankcije proti ruski orožarski industriji

ZDA so uvedle dodatne sankcije proti več deset posameznikom in približno 200 podjetjem, povezanim z rusko orožarsko industrijo, so v sredo sporočili iz Washingtona. Moskvo so ob tem obtožili uporabe kemičnega orožja v Ukrajini.

Po navedbah ameriškega finančnega ministrstva so sankcionirali približno 200 podjetij in 80 posameznikov, ki so povezani z rusko orožarsko industrijo, tako v Rusiji kot v tretjih državah. Med njimi so Kitajska, Slovaška, Azerbajdžan, Belgija, Turčija in Združeni arabski emirati.
Njihovo premoženje v ZDA bo zamrznjeno, poslovanje z njimi pa prepovedano. Prav tako bo sankcioniranim subjektom oteženo mednarodno poslovanje.

Sankcije naj bi med drugim imele vpliv tudi na rusko proizvodnjo biološkega in kemičnega orožja. V sredo je ameriški State Department Rusijo obtožil uporabe kemičnega orožja v Ukrajini, s čimer naj bi Moskva kršila konvencijo o kemičnem orožju. Po navedbah ZDA je Rusija v Ukrajini uporabila bojni plin kloropikrin in solzivec.

"Uporaba takšnih kemikalij ni osamljen primer in je verjetno posledica želje ruskih sil, da bi ukrajinske sile pregnale z utrjenih položajev in dosegle taktične koristi na bojišču," so sporočili iz State Departmenta, kjer so na seznam sankcioniranih uvrstili tudi več posameznikov in podjetij, povezanih z ruskim energetskim in rudarskim sektorjem ter proizvodnjo kovin.

Ob tem so med sankcioniranimi posamezniki tudi trije ljudje, domnevno povezani s smrtjo ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega, ki je februarja umrl v zaporu. Ruske oblasti trdijo, da je umrl naravne smrti, podporniki Navalnega in številni kritiki vladavine predsednika Vladimirja Putina pa menijo, da je bil umorjen.

Švica poslala uradna vabila na konferenco o miru 160 državam, ne pa tudi Rusiji

Švica je poslala uradna vabila več kot 160 delegacijam pred junijsko konferenco, katere namen je zagnati mirovni proces za Ukrajino. Konferenca naj bi potekala od 15. do 16. junija v letovišču Bürgenstock ob Luzernskem jezeru. Vendar Rusija "na tej stopnji" ni bila povabljena, so zapisali na spletni strani švicarske vlade, posvečeni dogodku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Švica je sicer prepričana, da mora biti Rusija vključena v ta proces. Kot so še navedli v Bernu, je vlada vedno pokazala odprtost do Rusije z vabilom k udeležbi, a je Moskva že večkrat dala vedeti, da se Rusija dogodka ne bo udeležila, poroča agencija Reuters. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je v pogovoru za revijo Foreign Policy ta teden dejal, da "nima smisla imeti Rusije za mizo, če ne morete zagotoviti, da ravnajo v dobri veri".

Med povabljenimi so med drugim po poročanju AFP-ja države članice skupin G7, G20 in Brics ter številne druge države, pa tudi Evropska unija in mednarodne organizacije – Združeni narodi, Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) ter Svet Evrope. Švicarska vlada poudarja, da bo končni seznam udeležencev znan šele tik pred začetkom konference.

Predtem bo od 13. do 15. junija v sosednji Italiji potekal vrh G7, zaradi česar v Bernu upajo, da se bodo mirovne konference udeležili številni tuji voditelji. Za zdaj ni znano, ali se bo dogodka udeležila tudi Kitajska, ki prav tako poziva k mirovni konferenci, ki bi bila sprejemljiva tako za Rusijo kot Ukrajino.