Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj za svetovni dan svobode medijev razglasila leta 1993. Dan svobode medijev pomeni vsakoletni opomin, da so svobodni, neodvisni in množični mediji osnovna sestavina vsake demokratične družbe, hkrati pa opomin oblastem, naj poštujejo svojo zavezo k svobodi tiska, pa tudi javnost naj se zave, kakšno vlogo ima svoboda tiska v razvoju in pri ohranjanju demokracije.

Novinarji brez meja zaznali 40 sovražnikov medijev
Svetovna novinarska organizacija Novinarji brez meja ob svetovnem dnevu svobode medijev vsako leto objavi seznam največjih "sovražnikov svobode medijev". Letos je na seznamu 40 politikov, vladnih uradnikov, verskih voditeljev, skrajnežev in kriminalnih organizacij, ki ne prenesejo medijev, nanje gledajo kot na sovražnike in neposredno napadajo novinarje. "So močni, nevarni, nasilni in ne spoštujejo zakonov," je v sporočilu za javnost zapisala organizacija.

Veliko imen, ki so se pojavila na letošnjem seznamu, je bilo tam že lani. Na seznamu je 17 predsednikov držav in vlad, med njimi kitajski predsednik Hu Džintao, severnokorejski voditelj Kim Džong Il, iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad, libijski voditelj Moamer Gadafi, ruandski predsednik Paul Kagame, kubanski voditelj Raul Castro in ruski premier Vladimir Putin. Nov na seznamu je talibanski voditelj Mula Omar, saj se njegov vpliv širi v Afganistanu in Pakistanu, njegova sveta vojna pa je usmerjena tudi proti medijem. Kot dokaz so Novinarji brez meja zapisali, da je bilo 40 talibanskih napadov lani usmerjenih neposredno na novinarje in medije.

Na seznam se je letos uvrstil tudi čečenski predsednik Ramzan Kadirov, ki kaznuje vse, ki dvomijo o njegovi politiki. Kot dokaz so Novinarji brez meja navedli umor novinarke Ane Politkovske in borke za človekove pravice Natalije Estemirove. Na seznamu se je letos prvič znašel tudi jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh, ki je lani ustanovil posebno sodišče za medijske kršitve, nadlegoval je urednike časopisov in skušal omejiti poročanje o umazani vojni, ki se bije na severu in jugu države.

Spreminjajo se lokacije, a kršitve ostajajo
V Latinski Ameriki se ni spremenilo nič, saj so za grožnje in nasilje nad mediji in novinarji še vedno odgovorni preprodajalci mamil, kubanska diktatura, kolumbijska gverilska skupina FARC in paravojaške skupine. Tudi v Afriki se od lani ni spremenilo veliko, spremenila pa so se razmerja moči v Aziji in na Bližnjem vzhodu.

Med sovražnike medijev so se letos uvrstile tudi zasebne milice na Filipinih ter somalijske islamistične milice, na bolje pa so se obrnile razmere v Iraku, kjer je nasilje usmerjeno v civiliste, in ne v novinarje, zato so Novinarji brez meja s seznama sovražnikov umaknili islamske upornike. Na sovražnem seznamu Novinarjev brez meja so se letos znašle tudi italijanske mafijske združbe, baskovska separatistična organizacija Eta.

Svoboda medijev vsako leto manjša
Ameriška nevladna organizacija Freedom House je v svoji vsakoletni raziskavi zapisala, da je svoboda medijev po svetu lani že osmič zapored nazadovala. Opaziti je, da se je gibanje širjenja neodvisnega novinarstva, ki je sledilo padcu berlinskega zidu, v zadnjih letih ustavil in ponekod celo spremenil smer. Organizacija Freedom House je tako izračunala, da v državah, kjer vlada popolna svoboda medijev, živi le še vsak šesti Zemljan.

"Kriza novinarstva postaja resen problem"
Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je v posebni izjavi ob dnevu svobode medijev zapisal, da se podoba medijev spreminja z ogromno hitrostjo. Koncentracija lastništva, zapiranje časopisov in zmanjševanje števila zaposlenih sovpadajo z izjemno veliko količino nepredelanih informacij z interneta.

"Medijski trgi rastejo, a ponujajo veliko bolj površno poročanje. Kriza novinarstva vse bolj grozi, da bo postala resen problem za demokracijo v Evropi," je zapisal Hammarberg in dodal, da v času svetovne krize potrebujemo pluralne informacije, poterebujemo novinarje, ki znajo pridobivati informacije in analizirati kompleksen svet ter ki delujejo kot varuhi človekovih pravic in opozarjajo na korupcijo in zlorabo moči.

Die Weltova naslovnica je bila prazna
Nemški časnik Die Welt je ob dnevu svobode medijev izšel s prazno naslovnico in na ta način opozoril na svobodo medijev. Iz založniške hiše Axel Springer, ki izdaja Die Welt, so sporočilli, da so naslovnico za 3. maj prepustili organizaciji Novinarji brez meja, ki pa se je odločila, da bo večino strani pustila prazno in da bo objavila le kratko besedilo za zaščito novinarjev. "Svoboda medijev je ključna za obstoj demokracije," je poudaril urednik Die Welta Jan-Eric Peters ter povedal, da so prazno naslovnico pustili tudi na tabloidni izdaji časnika Welt Kompakt.