Dejal je, da je pripravljen iti tja, kjer so bili storjeni vojni zločini. Ti so po njegovih besedah demarkacijska črta, ki ločuje civilizirano od neciviliziranega.

V Srebrenico se je med vojno leta 1995 zateklo 30.000 Muslimanov. Mesto je zavzela vojska bosanskih Srbov in umorila skoraj 8.000 prebivalcev, čeprav so bili ti pod zaščito nizozemskih mirovnih enot. Del srbske javnosti pokola še danes ne priznava, na Nizozemskem pa poteka tožba proti odgovornim, ki naj bi pokol dopustili.

Vlada Republike srbske je prvič priznala, da so pri pokolu v Srebrenici sodelovale tudi enote srbskega notranjega ministrstva iz Beograda.

Mladićevo pojasnilo
Vojaški poveljnik bosanskih Srbov general Ratko Mladić je na vprašanje, zakaj je napad na mesto potreben, odvrnil, da se je potrebno samo ozreti okoli sebe, da bi videli težave, ki jih imajo Srbi z Muslimani.

"Tako težavo boste imeli tudi vi, čez 10 ali 15 let", je dejal pripadniku nizozemskih mirovnih enot.

"Mladićev čas se izteka"
Ameriški odposlanec Nicholas Burns je v Beogradu dejal, da so dnevi prostosti pobeglega generala Ratka Mladića šteti. Ob tem je pohvalil srbske oblasti, ker naj bi si aktivno in iskreno prizadevale za aretacijo pobeglega generala. ZDA so se zato odločile, da bodo SČG-ju ponovno začele izplačevati pomoč, ki so jo pred časom zaradi slabega sodelovanja s haaškim sodiščem zamrznile.

Srbske oblasti pa so sporočile, da ne potekajo nobena skrivna pogajanja z Mladićem o njegovi predaji haaškemu sodišču. V javnosti so se namreč pojavila namigovanja, da je vlada s pomočjo ruske obveščevalne službe navezala stik z Mladićem in se z njim pogaja o predaji. Uradni Beograd je ponovno zatrdil, da ne ve, kje se Mladić skriva.