Prepričan je, da bo Srbija že v prihodnjih nekaj mesecih dobila status kandidatke za članstvo v EU-ju. Poudaril je, da je članstvo v EU-ju v velikem nanarodnem interesu Srbije, vendar pa ne bodo privolili v izsiljevanja. Srbski parlament je tudi pozval, naj čim prej ratificira sporazum o stabilizaciji in pridruževanju z EU-jem, ki je za Srbijo v "vrhunskem narodnem interesu."

Ponovil je, da se bo Srbija še vedno borila z vsemi pravnimi sredstvi, da bi Kosovo ostalo v okviru Srbije, in napovedal, da bo Srbija Generalni skupščini ZN-a predlagala, naj zahteva posvetovalno mnenje meddržavnega sodišča glede enostranske razglasitve neodvisnosti Kosova.

Po Tadićevih besedah Srbija svoje nacionalne interese brani tudi s sodelovanjem s haaškim Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Sodelovanje s Haagom po njegovem mnenju pomaga Srbiji pri dvigu ugleda v svetu, hkrati pa je dodal, da bi si moralo tudi sodišče povečati svoj ugled s tem, da bi obnovilo procese proti nekdanjemu poveljniku osvobodilne vojske Kosova Ramushu Haradinaju in nekdanjemu poveljniku muslimanske vojske Naserju Oriću.

Kritike glede izročitve medvojnega voditelja bosanskih Srbov Radovana Karaždića je zavrnil, hkrati pa pozive nekdanjega premierja Vojislava Koštunice, da bi bilo treba revidirati sodelovanje s Haagom označil za vrhunsko politično hinavščino. Obsodil je tudi nedavne proteste zaradi prijetja Karadžića. "Vsi, ki napadajo ljudi, ki opravljajo svoje delo, bodisi zdravnike, novinarje ali pa predstavnike države, se bodo soočili z reakcijo države," je zagrozil Tadić in dodal, da je država pokazala, da deluje. "Dokler sem jaz predsednik, se bo v tej državi spoštoval red in zakon."

Glede groženj o smrti, ki jih je prejel zaradi Karadžićevega prijetja, je dejal, da so sestavni del politike, vendar pa da likvidacija političnih nasprotnikov ne kaže dobre slike o državi, v kateri se to dogaja. "Pripravljen sem prevzeti vsa tveganja, za katera sem preprična, da odpirajo boljšo perspektivo za državljane Srbije."

Tadić želi opravičilo Zagreba
Spregovoril je tudi o obletnici operacije Nevihta, ki jo bodo Hrvati praznovali v torek. Kot je dejal, v Srbiji na to akcijo gledajo kot na dan žalosti in nesreče za srbski narod, pri tem pa je od Zagreba zahteval opravičilo za vojne zločine nad Srbi. "Dobro je znano, da sem se vsem narodom opravičil za zločine, ki so jih storili pripadniki mojega naroda. Toda nisem slišal niti besede opravičila od predstavnikov drugih držav za zločine, ki so bili storjeni nad pripadniki srbskega naroda." V tej akciji je bilo po Tadićevih besedah pregnanih okoli 250.000 Srbov, okoli 1.600 pa je bilo ubitih oz. je njihova usoda še neznana.

K. T.