To so besede Bojana Maraža, Slovenca, ki že dalj časa živi v Bangkoku in ki na lastne oči spremlja nasilje zadnjih dni. MMC se je z njim pogovarjal v sredo zvečer, ko so se razmere v tajski prestolnici rahlo umirjale, v spodnjem intervjuju pa si lahko preberete njegovo videnje razmer v eni nekdaj najbolj priljubljenih turističnih destinacij.

Nam lahko opišete, kaj natanko se v Bangkoku trenutno dogaja? Spremljamo sicer tuje medije, njihove posnetke in fotografije, a bi vas prosili za natančen opis dogajanja na "mestu zločina".
Katarza se po dveh mesecih pouličnih protesov med rdečesrajčniki in vlado premierja Abhisita Vedžavive v urah, ki prihajajo, razčiščuje. Cena so seveda človeška življenja, samo od 14. maja do zdaj je že 43 mrtvih in več kot 365 ranjenih, skupna številka pa 75 mrtvih in 1.600 prizadetih posameznikov, predvsem civilistov in novinarjev. Žal nas jutri čakajo novice o še večjem številu izgubljenih življenj. Policijska ura, ki je bila napovedana od danes naprej, začenši ob 20. uri zvečer do 6. ure zjutraj, se prepleta z gverilsko vojno med majhnimi skupinami rdečesrajčnikov, ki niso sprejeli predaje svojih voditeljev. Bangkok posledično gori. Tajska borza je v plamenih, osrednje in eno največjih nakupovalnih središč v osrednji Aziji, World Center, ki je bil obnovljen pred nekaj meseci, je v plamenih. 3. program tajske televizije je v plamenih … Tajska vlada je že drugič izdala mednarodno tiralico za nekdanjim tajskim premierjem Taksinom Šinavatro, ki biva v Črni gori s črnogorskim potnim listom in državljanstvom ter je neposredno povezan s financiranjem zdajšnjih nemirov. Vojska v tem hipu uporablja lastna sredstva za dokončno vzpostavitev reda. Medijem je dostop prepovedan, čeprav so bila javna zagotovila vlade o transparentnosti urejanja stanja zagotovljena. To nedvomno niso dobre novice. Poznavajoč tajski značaj, lahko pričakujemo zelo surov odziv in s tem nove žrtve. Tajska televizija trenutno na vseh kanalih ponavlja patriotske pesmi in kaže podobe monarhije, ki absurdno novicam in ki se nam, ki živimo tu v Bangkoku, zdijo kot duhovi iz sveta, ki nima več zveze s tem, kar nam sporoča realnost.

Kako trenutno poteka življenje v Bangkoku? Ali sploh še kaj poteka po ustaljenih tirih ali v mestu vlada popoln kaos?
V osrednjem Bangkoku vlada popoln kaos. Slike spominjajo na filme, ki jih Tajci tako radi gledajo, le da so to tokrat njihovi domovi. Poulični vandalizem in smeti se absurdno mešajo s hipermodernimi zgradbami, promocijskimi oglasi, ki ponujajo kupljeno srečo, vse pa se prepleta s še vedno od ožganih gum prežetim zrakom.

Beremo lahko, da so se voditelji protestnikov predali, a rdečesrajčniki še vedno vztrajajo na ulicah Bangkoka. Vojska zatrjuje, da ima razmere pod nadzorom. Ali je to res? Kaj lahko po vašem mnenju še pričakujemo v prihodnjih dneh, se bodo razmere umirile?
Res je, voditelji rdečesrajčnikov so se predali v sredo ob 13.30. Razmere so pod nadzorom ravno toliko, kolikor vojska upravlja čiščenje zasedenih predelov, žal pa se je že začel proces gverilskega bojevanja, za katerega pa vojska ni usposobljena. V tem duhu smo tudi pričakovali razvoj dogodkov, ki se bo v prihodnje še eskaliral in še bolj razdvojil doslej na videz homogeno tajsko družbo.

O protestih in nemirih so tuji mediji poročali predvsem iz Bangkoka. Kakšne pa so razmere v drugih delih Tajske, kako je v turistično bolj priljubljenih mestih in na otokih?
Turistične destinacije zunaj Bangkoka niso ogrožene, in čeprav je prav turizem najbolj prizadet zaradi teh nemirov, so potovanja še vedno varna in v tem hipu turisti niso ogroženi.
V tem hipu, ko je razglašena policijska ura, je le ta poleg Bangkoka zaobjela še 23 od 76 drugih provinc predvsem severnega dela Tajske, od koder prihaja glavnina protestnikov. Tudi v teh predelih se že začenjajo konflikti, predvsem med tamkajšnjimi vladnimi institucijami in prebivalstvom.

Zakaj so rdečesrajčniki sploh začeli proteste marca letos? Kdo so njihovi pripadniki in kaj jih vodi, kaj si želijo doseči? Kakšna je pri tem vloga odstavljenega premierja Taksina Šinavatre?
Bangok je bil osrednji cilj protesta rdečesrajčnikov predvsem kot središče, kjer je zbrana tista elita tajske družbe, proti kateri se rdečesrajčniki borijo. To je seveda le ena od petih točk, ki so bile predmet protestov med obema v spor povezanima stranema. V tem smislu je ta proces ne le politično obračunavanje med z oblastjo obsedenimi voditelji, temveč socialna revolucija, skratka revno tajsko podeželje proti bogatemu Bangkoku.

Bo trenutni vladi pod vodstvom Abhisita Vedžadžive uspelo umiriti razmere? Kakšna bo ob vsem tem vloga kralja, ki za Tajce predstavlja veliko moralno avtoriteto? Se bodo sprte strani lahko usedle za pogajalsko mizo in rešile nastale težave? Je kaj možnosti za pogajanja pod pokroviteljstvom Združenih narodov, kot so predlagali protestniki?
Mladi Abhisit Vedžadživa opravlja, glede na svojo mladost in politično neizkušenost, kot politični novinec na premierskem stolčku dobro delo. Ne gre spregledati, da je v New Castlu v Angliji odraščajoči Abhisit tuj tajski družbi. Čeprav se obe strani želita prikazati v najslabši mogoči luči, to ni tako. Obe strani imata argumente, zaradi katerih ta spor še zdaleč ni tako črno-belo obarvan, kot si ga morda nekateri želiijo prikazati.

Žal se vloga kralja v tem konfliktu ni izkazala za pozitivno. Vtis je, da se kralj ne meni za dogodke okrog sebe. Bodisi zato, ker se 82-letni in oboleli monarh, ki je prav te dni praznoval 60-letnico kronanja, ni več sposoben spopasti z realnostjo, ali pa ker je enostavno dvignil roke od situacije, ki neposredno demantira vse, na čemer je bila grajena doktrina njegovega sicer karizmatičnega vodenja, na eni strani gospodarska samozadostnost, na drugi skrb za svoje ljudi in za uravnovešen razvoj Tajske. Vse to je v tem hipu v sesutju.

Ključna figura je v tem hipu še vedno Taksin Šinavatra. Narava njegovega vladanja je bila v obvladovanju množic s podkupovanji ter populističnimi floskulami in poslovno-menedžerskimi pristopi, kar je bil povsem nov politični precedens v tajski zgodovini. V tem duhu je bil izjemno uspešen in seveda nevaren vsem drugim, ki jim je, tako je videti, preveč posegel v posle. Treba je iskati tudi to komponento, ki se sicer skriva izza tega političnega dogajanja. Človeška zavist in občutek ogroženosti njegovih tajskih rivalov sta dva od razlogov za nastalo politično situacijo. V tem duhu so rdečesrajčniki zgolj šahovske figure v njegovi igri, ki jo zdaj zelo spretno vodi iz tujine in krmili s plačevanjem protestnikom, da se je udeležujejo. To je tudi glavni "oponirajoči razlog" obstoječe vlade, ki ne priznava tega gibanja za resnično politično opozicijo, temveč zgolj kot plačance, kar je žal res. Res pa je tudi, da se je ta začetna igra prelevila in odprla prave razpoke, te so socialna neenakost, velike razlike med urbanim in mestnim in seveda že prve zahteve po secesiji provinc, predvsem Isana na severovzhodu Tajske. To so nevarne besede, ki jih je ta poulični boj evolucijsko naplavil v besednjak političnih zahtev. Tu se gibanje oddaljuje od Taksinovega sponzoriranja in dobiva obče družbene obrise konflikta, ki ga tako dobro poznamo tudi iz evropske zgodovine in navsezadnje iz jugoslovanskega primera.

Pogajanja so se vedno dogajala skozi celoten poulični boj. V tem duhu se bodo tudi v nadaljevanju, zdaj je vprašljiva le vloga vojske in policijskega aparta, ki se znata izza zaprtih vrat brez navzočnosti javnosti maščevati tako predanim voditeljem kot drugim udeležencem protestov. Ne gre pozabiti, da je Tajska še vedno nedemokratična dežela, kjer sta močna vloga in klanstvo med družinami zakon, ki marsikdaj nadvlada klasične demokratične mehanizme. V tem duhu je mogoče gledati razvoj dogodkov. Simptomatična dogodka, ki nakazujeta tak razvoj dogodkov in vzbujata strah, sta zdajšnja izključenost medijev iz pouličnega čiščenja protesnikov ter kategorično odklonilno stališče do intervencije Združenih narodov, sklicujoč se, da je to, kar se dogaja, izključno notranja stvar Tajske.

Kakšne bodo posledice nasilja za Tajsko, ki tako rekoč živi od turizma? Se že kažejo prvi znaki, ki morda Tajski napovedujejo težjo prihodnost?
14 milijonov turistov pomeni za Tajsko šestodstotni bruto prihodek in 16.000 delovnih mest. Ta mesta so zdaj neposredno ogrožena. Če se bo zdajšnje stanje hitro razčistilo, se bodo razmere v približno šestih mesecih sanirale in turizem ne bo ogrožen, nevarnost pa preži v gverilski vojni, ki jo znajo radikalne frakcije rdečesrajčnikov zanetiti. Kar se tiče drugih sektorjev gospodarstva, ni pričakovati večjih pretresov, čeprav se zdi, da so bančni dvigi v zadnjih dneh preplašili opazovalce, a so to obrobni dogodki, ki bistveno ne ogrožajo makroekonomske pozicije tajskega gospodarstva in tujih investicij.

Kakšne so trenutne možnosti potovanja na in iz Tajske? So veleposlaništva na voljo za pomoč turistom, ki so se morda ujeli v nemirnem Bangkoku?
Vsekakor se je smiselno izogibati Bangkoku. Tajski jug je povsem varen, razen skrajnega juga, kjer se že nekaj let vleče drugi tajski konflikt z muslimanskimi secesionisti in domnevnimi teroristi. Sever ostaja enako varen, čeprav se zdi, da je napetost med ljudmi spremenila splošno počutje, ki ga tujec utegne zaslediti v primerjavi s preteklostjo. Vsa glavna veleposlaništva so v tem hipu zaprta. Za tujce, ki potrebujejo informacije, je odprta linija pri ministrstvu za notranje zadeve, kjer so pripravljeni na pomoč za vse turiste, ki so tako ali drugače ujeti tu v Bangkoku ali na Tajskem. Njihovi številki sta: 02-5751023 ali 02-921-7225.