Vojaški udar naj bi se v državi pripravljal že dlje časa. Foto: Reuters
Vojaški udar naj bi se v državi pripravljal že dlje časa. Foto: Reuters

Odpora ni, vojska ohranja zakonitost in red. Ljudi prosimo za sodelovanje in se opravičujemo za neprijetnosti.

Predstavnik za tisk Revolucionarnega odbora
Vojska pred vladno palačo
Tanki so zavzeli položaje pred vladno palačo v Bangkoku. Foto: Reuters
Taksin Šinavatra
Tajski premier je vojsko obtožil, da pripravlja atentat nanj. Foto: EPA
Kralj Bomibolu Aduliadej
Kralj Aduliadej je za razliko od premierja priljubljen med večino prebivalcev. Foto: EPA

Premier Taksin Šinavatra je po televiziji iz New Yorka razglasil izredne razmere, potem ko je vojska v Bangkoku s tanki zasedla vladno palačo ter sedeže televizijskih in radijskih postaj.

General odstavil premierja
Vojsko pri uporu vodi načelnik generalštaba Sondija Boniaratkalina, ki ga je premier pred tem odstavil. Ta je že odpravil ustavo, razpustil parlament in vlado ter po vsej državi razglasil vojaško upravo, hkrati pa prisegel zvestobo kralju Bomibolu Aduliadeju, s katerim se je tudi že sešel. Za začasnega premierja so imenovali dosedanjega svetovalca kralja, generala Surajuda Čulanonta, s katerim bodo pripravili politične reforme in razpisali volitve.

General Boniaratkalina je v govoru po televiziji dejal, da je vojska oblast prevzela le začasno in jo bo vrnila tajskemu ljudstvu takoj, ko bo to mogoče. Poudaril je, da je bil vojaški udar nujen, saj je demokratično izvoljena vlada povzročala razdeljenost tajske družbe brez primere.

Dvovladje?
Premier Taksin Šinavatra se medtem mudi na zasedanju Generalne skupščine ZN-a v New Yorku in naj se po poročanju nekaterih agencij ne bi preveč razburjal. Še vedno se ima za premierja in ostaja na zasedanju Generalne skupščine, čeprav je v televizijskem nagovoru prebivalcem Tajske dejal, da se bo v domovino vrnil takoj po svojem govoru.

Zunaj Bangkoka naj bi se sešli poveljniki drugega, še vedno premierju zvestega dela vojske. Za kako velik del vojske gre, ni znano. Prav tako naj bi uporniki dejansko oblast prevzeli le v Bangkoku in bližnjih pokrajinah, medtem ko o stanju v drugih delih države ne poročajo. Vojaški udar naj bi sicer minil brez spopadov in žrtev. Zadnji vojaški udar na Tajskem je bil pred 15 leti.

Ozadje napetih odnosov
Politična kriza v tej ustavni monarhiji s 63 milijoni prebivalcev se je začela že januarja, ko je premier Šinavatra prodal družinski delež v državnem telekomunikacijskem podjetju Shin nekemu singapurskemu podjetju. To je razjezilo veliko Tajcev, ki so mu očitali pohlep, utajo davkov in velik vpliv na medije.

Splošno nezadovoljstvo je povzročilo množične proteste in pozive k njegovemu odstopu, zato je Šinavatra februarja razpustil parlament in za april sklical predčasne volitve. Tri največje opozicijske stranke so zahtevale ustanovitev posebne neodvisne komisije za reformo ustave, česar premier ni storil, zato so volitve bojkotirali. Ustavno sodišče je maja odločilo, da so bile volitve neustavne, zato je vlada za 15. oktober napovedala nove volitve, ki pa jih je premier Šinavatra pred tednom dni preložil. To naj bi bila za vojsko kaplja čez rob.

V večmesečni zmedi od aprilskih volitev je načelnik generalštaba nepričakovano prerazporedil okoli sto visokih vojaških časnikov na druga delovna mesta. Večinoma je šlo za častnike, ki podpirajo premierja, zato je ta vojsko pred mesecem dni obtožil, da nanj pripravlja atentat.

V državi veliko Slovencev
Po podatkih častnega konzula kraljevine Tajske v Sloveniji Zvoneta Volaja je na Tajskem najmanj 200 Slovencev, vendar med njimi ni preplaha in tudi tuje turistične agencije ne odpovedujejo poletov na Tajsko, je poročala TV Slovenija.

Odpora ni, vojska ohranja zakonitost in red. Ljudi prosimo za sodelovanje in se opravičujemo za neprijetnosti.

Predstavnik za tisk Revolucionarnega odbora