Glasovanje o premierju so na Tajskem pričakovali z veliko napetostjo, saj si kandidati, ki niso povezani z vojsko, kakršen je tudi Pita, vse od vojaškega udara leta 2014 v dvodomnem parlamentu težko zagotovijo večinsko podporo.

Na majskih parlamentarnih volitvah je stranka Naprej osvojila približno 150 sedežev v 500-članskem parlamentu in pozneje oblikovala koalicijo osmih strank, vendar njihovi glasovi danes niso zadoščali, da bi si Pita zagotovil položaj premierja.

Potreboval je 375 glasov, dobil pa jih je 324. 182 poslancev je glasovalo proti, 199 pa se jih je vzdržalo. Malo verjetno je bilo, da bi mu svoje glasove namenili poslanci konservativnih strank, ki jih podpira vojska. Poleg tega po tajski ustavi o premierju odloča tudi 250-članski senat, ki pa ga je imenovala vojska, potem ko je leta 2017 v ta namen spremenila ustavo. Za Pito je danes glasovalo le 13 senatorjev.

"Ne bom obupal," je po glasovanju dejal poraženec, sicer diplomant ameriške univerze Harvard, in dodal, da je sprejel poraz v prvem krogu, a da bo pripravil strategijo za zmago v drugem. Ta bo potekal prihodnjo sredo, poslanci pa bodo glasovali toliko časa, dokler novi premier ne bo izvoljen.

Vendar pa predsednik tajskega parlamenta za zdaj še ni sporočil, ali Pita sploh lahko znova kandidira. Poraja se tudi vprašanje, ali se drugi krog ob morebitni njegovi ponovni kandidaturi lahko konča z enakim izidom kot prvi.

Tajska volilna komisija je pred tem v sredo ustavno sodišče pozvala, naj Pito zaradi domnevnega kršenja pravil med kampanjo suspendira in mu odvzame status poslanca. Ločeno je ustavno sodišče isti dan v obravnavo sprejelo primer, v katerem je vodja stranke Naprej obtožen poskusa strmoglavljenja ustavne monarhije. Pita se namreč med drugim zavzema za ukinitev zakona, po katerem je obrekovanje tajskega kralja in kraljeve družine kaznivo dejanje.