Ob četrtkovi razglasitvi, da je šesterica držav v Lozani (ZDA, Rusija, Kitajska, Velika Britanija, Francija in Nemčija) z Iranom dosegla načelni dogovor o spornem iranskem jedrskem programu, je završalo na ulicah glavnega mesta Irana. Na družbenih omrežjih so zakrožili videoposnetki, na katerih ljudje hupajo v avtomobilih, ljudje na ulicah pa veselo ploskajo. Na nekem posnetku, objavljenem na Facebooku, ženske vzklikajo: "Hvala, Rohani!"

Ključni točki načelnega dogovora o iranskem jedrskem programu sta predvsem zmanjšanje števila centrifug za bogatenja urana in zmanjšanje zalog nizkoobogatenega urana. Iran se je zavezal, da v naslednjih 15 letih ne bo gradil novih objektov za bogatenje urana. Pogajalci na drugi strani mize pa so obljubili, da bodo državi začele postopoma umikati gospodarske sankcije.

10 ali 15 let?
Iranska televizija Press TV medtem poroča, da se podatki o sporazumu, ki jih je objavilo ameriško zunanje ministrstvo, razlikujejo od švicarskega sporazuma. Dogovorjeni načrt namreč predvideva 10-letno časovnico, Bela hiša pravi, da bo Iran bogatenje urana zaustavil za najmanj 15 let, poroča Press TV.

Tudi Reuters poroča, da okvirni sporazum postavlja 10-letno omejitev za iransko bogatenje urana.

Iranski zunanji minister Džavad Zarif je zavrnil poročanja, da je bil Iranu obljubljen postopni dvig sankcij. Kot poroča Press TV, sporazum določa, da se morajo sankcije dvigniti takoj, ko bo sprejet dokončni sporazum.

Obama: Zgodovinsko izboljšanje odnosov
Ameriški predsednik Barack Obama je dogovor označil kot "zgodovinsko izboljšanje odnosov med državama" in ga primerjal z dogovorom o nadzoru jedrskega orožja, ki sta ga podpisali ZDA in takratna Sovjetska zveza. "To je naš svet naredilo varnejši v času hladne vojne," je dejal Obama. "Če bo Iran goljufal, bo za to vedel ves svet," je dodal ameriški predsednik in opozoril, da dogovor ne temelji na zaupanju, temveč na "neprecendenčni verifikaciji".

Rohani: Sporazum bo odprl novo stran
Da je sporazum zgodovinski, je dejal tudi iranski predsednik Hasan Rohani. Po njegovih besedah bo končni dogovor odvisen od tega, ali se bosta obe strani držali svojih zavez. "Če bo druga stran držala svoje obljube, bomo mi držali svoje obljube," je dejal Rohani.

"V okviru, ki je pred nami, lahko vidimo, da je bil pristop te vlade učinkovit," je zatrdil iranski predsednik. "Novo sodelovanje s svetom - tako na jedrskem kot na drugih področjih - bo odprlo novo stran," je dodal. Ob tem je Rohani dejal, da so svetovne sile sprejele, da lahko Iran bogati uran.

Francoski predsednik Francois Hollande in britanski zunanji minister Philip Hammond sta pozdravila načelno sprejetje dogovora, a opozorila, da bo Francija ostala še naprej "pozorna" na končni dogovor o iranskem jedrskem programu, katerega rok se izteče 30. junija. Generalni sekretar ZN-a Ban Ki Mun je v odzivu dejal, da bo okvirni dogovor z Iranom prispeval k miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je ocenila, da mednarodna skupnost še nikoli ni bila tako blizu dogovoru, ki bi Iranu preprečil jedrsko orožje.

BBC medtem poroča, da bodo pogajanja za dokončni sporazum težja kot tista, ki so pripeljala do zdajšnjega okvirnega dogovora.

Rusija: Iran bo lahko vključen v reševanje konfliktov
Pozitivni odzivi so prišli tudi iz Indije, ki je v preteklosti tudi sama izvajala jedrske poskuse, in Rusije, ki meni, da bo imel dogovor pozitivne učinke na krizo na Bližnjem vzhodu, saj bo v reševanju težav in sporov dejavneje lahko vključen tudi Iran.

Po oceni uradne Moskve daje sporazum Teheranu brezpogojno pravico do jedrskega programa v civilne namene. Kot navaja ruska tiskovna agencija Interfax, je namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov sporočil, da je ruska agencija za jedrsko energijo Rosatom pripravljena Iranu dobavljati novo jedrsko gorivo za reaktorje ter zanj procesirati izrabljene gorivne palice.

Kot je sicer pojasnil, se ponudba o predelavi goriva nanaša le na reaktorje, ki jih je v Iranu zgradila Rusija. Rusija je z Iranom novembra lani podpisala pogodbo o gradnji še dveh reaktorjev v nuklearki Bušer, ki jo je prav tako zgradila Rusija, ter štirih reaktorjev v drugih jedrskih objektih. Kaj točno bo s temi projekti, ni povsem jasno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Netanjahu: Dogovor grožnja Izraelu
Izrael, ki prav tako poseduje jedrsko orožje, je vseskozi lobiral proti sprejetju dogovora. Izraelski premier Benjamin Netanjahu ga je označil kot "grožnjo obstoju Izraela". Dejal je, da sporazum odpira pot Iranu za izdelavo jedrske bombe in utegne zanetiti jedrsko oboroževalno tekmo na Bližnjem vzhodu ter "bistveno povečati nevarnost grozljive vojne".

Izrael ob tem, kot je zapisal Netanjahu, "zahteva, da vsak končni dogovor z Iranom vsebuje jasno in nedvoumno iransko priznanje pravice Izraela do obstoja", še poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V telefonskem pogovoru z ameriškim predsednikom je Netanjahu znova izrazil svoje nasprotovanje dogovoru in sklical sejo izraelske vlade, na kateri bodo sodelovali tudi varnostni strokovnjaki.

Sirska državna televizija medtem poroča, da je stališče Sirije, da pomeni jedrski dogovor prispevek Irana k "lajšanju napetosti v regiji in svetu," pri čemer se sklicuje vire na zunanjem ministrtstvu.

Savdska Arabija, ki je tradicionalna sovražnica Irana, načelnega dogovora ni komentirala. Neuradno naj bi Savdska Arabija dala skupno izjavo Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav (GCC), ki je regionalna organizacija v katero so vključene zaveznice Savdske Arabije, Kuvajt, Združeni arabski emirati, Katar, Oman in Bahrajn). Obama je pozval kralja Savdske Arabije Salmana bin Abdulaziza Al Savdija, da se z njim pogovori o načelnem jedrskem dogovoru z Iranom, in povabil voditelj GCC-ja na poletno srečanje v letovišču ameriškega predsednika Camp David.

Ameriški republikanci zavrnili dogovor
Ameriški republikanci so v četrtek pričakovano večinoma zavrnili okvirni dogovor. "Neizbežne kritike dogovora lahko vprašam le to, ali resno mislijo, da je dogovor s podporo svetovnih sil slabša izbira kot tveganje še ene vojne na Bližnjem vzhodu in slabša izbira od tega, kar smo delali skoraj dve desetletji?" je dejal Obama. Poudaril je, da so to resne stvari, ki zadevajo vojno in mir, zato jih je treba ocenjevati na podlagi tega, kaj je najboljše za ameriško nacionalno varnost.

"Če kongres zavrne dogovor brez pametne alternative, potem bodo krivdo za poraz diplomacije nosile ZDA. Mednarodna enotnost bo propadla in pot do krize se bo razširila," je dejal Obama, ki ve, kaj ga čaka v kongresu, kjer je več zaveznikov Izraela kot Bele hiše.