Posebne zasliševalske metode so za Pakistanca Madžida Kana pomenile visenje z droga ali trama brez oblek, otipavanje spolovil, potapljanje v ledeno vodo, polivanje spolovil z ledeno vodo, priklepanje na steno brez oblačil, postavljanje v posebne jeklene škornje, odrekanje spanca z glasno glasbo in močno svetlobo.

Zavračal hrano
Zaradi gladovne stavke so ga potem prisilno hranili z mešanico hrane in vode skozi zadnjično odprtino, kar po mnenju zdravnikov nima nobene hranilne vrednosti. Cia trdi, da so bili v takšno hranjenje prisiljeni, ker je Kan odstranil cev iz nosa, skozi katero so ga hoteli prisilno hraniti v želodec. Njegovi odvetniki trdijo, da je to navadna laž.

Ko so ga na ta način "hranili", so to počeli z umazano vodo in hrano, zaradi česar je dobival drisko, zapirali pa so ga tudi na prostem, kjer je bil izpostavljen mrčesu in žuželkam. Kan je želel umreti, kar ni bilo izvedljivo. Njegove muke so se končale po letu 2005, ko je kongres sprejel zakon proti mučenju terorističnih osumljencev na pobudo republikanca Johna McCaina, ki je "posebne zasliševalske metode" doživljal kot vojni ujetnik v Vietnamu.
Priznal krivdo
Kan je sicer pred tremi leti priznal krivdo za sodelovanje v teroristični zaroti, umorih, vohunstvu in drugih zločinih, za kar se je z vojaškim tožilstvom dogovoril, da dobi 19 let zaporne kazni. Med drugim je priznal, da je leta 2003 operativcem teroristične mreže Al Kaida dal 50.000 dolarjev, kar so porabili za izvedbo terorističnega napada s tovornjakom bombo na hotel v Džakarti v Indoneziji. V napadu je umrlo 11 ljudi, okrog 80 pa jih je bilo ranjenih.

Priznal je tudi, da se je z glavnim organizatorjem terorističnih napadov na ZDA 11. septembra 2001 Kalidom Šejkom Mohamedom dogovarjal, da bo agent Al Kaide v ZDA in da bo napadal z zastrupljanjem vodnih virov in nastavljanjem razstreliva na bencinske črpalke. Kan je srednjo šolo obiskoval v ZDA v državi Maryland, kot terorista pa so ga ujeli v Pakistanu.

Cia je do zdaj prepovedovala objave zapiskov pogovorov med Kanom in njegovimi odvetniki, ki so jih zbirali sedem let. Ameriška vlada pa je prejšnji mesec njihovo objavo dovolila. Njegova izpoved je prva uradno objavljena izmed vseh ujetnikov, ki so bili deležni tako imenovanih posebnih zasliševalskih prijemov.