To odkritje kaže, da je bin Laden skupino Harakat ul Mudžahedin uporabljal kot del svojega podpornega omrežja v Pakistanu, piše časopis New York Times, ki se pri objavi podatka sklicuje na nekega visokega ameriškega uradnika.

Pri preučevanju klicev so ugotovili, da so vodje Harakata večkrat poklicali vrh pakistanske obveščevalne službe, vsaj enkrat so se srečali tudi v živo.

"Resna sled"
Kljub razkritju pa so ameriške oblasti previdne pri povezavah, da naj bi pakistanska obveščevalna agencija varovala "ameriškega sovražnika številka ena" in da je bil tema pogovorov prav on. Je pa seznam številk "resna sled" pri razkrivanju odgovorov, kako se je bin Ladnu uspelo več let skrivati v mestu Abotabad, ki je od prestolnice oddaljen le 55 kilometrov.

Harakat - odličen vezni člen
Po poročanju časopisa so imeli člani Harakata tesne vezi tako z Al Kaido kot s pakistanskimi obveščevalci, posebej dolgo tradicijo delovanja pa imajo prav na območju Abotabada. Bin Ladnova povezava naj bi mu tako tudi omogočala, da je brez težav pošiljal sporočila in denar borcem Al Kaide v pokrajino Južni Vaziristan in druga območja.

Lastnik telefona je bil Ibrahim Saed Ahmed, kurir prvega moža teroristične mreže Al Kaida, ki je bil prav tako kot bin Laden ustreljen v akciji ameriških specialnih sil drugega maja. Poleg njiju so življenje izgubili tudi Ahmedov brat in še dva druga človeka.

Američani o celotni akciji Islamabada niso obvestili, dokler ni bila misija Geronimo končana, kar je pomenilo velik udarec za pakistansko vojsko, ameriško-pakistanske odnose pa spravilo v težak položaj.