Foto:
Foto:
Bradley Manning
Protestniki zahtevajo, naj sodišče Manninga oprosti vseh obtožb. Foto: EPA
Bradley Manning
Sojenje Manningu je deležno veliko medijske pozornosti. Foto: EPA

V ameriškem vojaškem oporišču Fort Meade s sklepnimi nagovori poteka zadnji del sojenja 25-letnemu vojaku Bradleyju Manningu, ki je organizaciji WikiLeaks predal 700.000 dokumentov o vojni v Iraku in Afganistanu ter diplomatskih depeš State Departmenta. Manning predaje dokumentov ne zanika, kar je tudi priznal. Krivdo je priznal tudi v nekaterih drugih točkah obtožnice, ki jih je skupno kar 21.

Manning je priznal krivdo v desetih točkah obtožnice, kar bi mu lahko prineslo 20 let zaporne kazni, a tožilci priznanja niso sprejeli in proces nadaljujejo z vsemi točkami obtožnice, vključno z najhujšo, to je pomoč sovražniku. Če bo Manning obsojen tovrstne pomoči, mu grozi dosmrtna ječa.

Manning naj bi s predajo dokumentov zaslužil
Tožilec Ashden Fein je v četrtek dejal, da je Manning izdajalec, ki je želel s predajo dokumentov skupini "protivladnih aktivistov in anarhistov" postati slaven, predvsem pa škodovati ZDA. Dokumente naj bi pri Manningu naročal ustanovitelj WikiLeaksa Julian Assange, Manning pa naj bi po njegovih besedah vedel, da bodo dokumente videli sovražniki iz teroristične mreže Al Kaida, med njimi tudi pokojni Osama bin Laden, pri katerem so našli objave z WikiLeaksa.

Tožilci morajo sicer dokazati, da je Manning dokumente objavil z namenom, da jih vidi sovražnik, če želijo doseči potrditev obtožbe o pomoči sovražniku. Tožilec Fein je zatrdil tudi, da so objavljeni dokumenti za tuje obveščevalce vredni 5,7 milijona dolarjev, obramba pa trdi, da to ne drži, saj so bili dokumenti objavljeni brezplačno, poleg tega pa Manning ni kradel, saj je imel dostop do vsega.

Obramba bo svoje povedala danes
Manningova obramba bo svoj sklepni nagovor predstavila danes. Povedali naj bi, da je bil nekdanji vojaški obveščevalni analitik v Bagdadu idealist, ki je zaradi razočaranja nad ravnanjem ameriške vlade v času od novembra 2009 do aretacije spomladi leta 2010 snel zaupne dokumente z računalnika in jih predal WikiLeaksu z namenom, da razkrije umazanije in s tem pomaga končati vojni. Prav tako naj bi povedali, da objave niso imele hujših posledic, le nekaj zadrege na strani ZDA, še bolj pa na strani zaveznikov in drugih držav.

Po predstavitvi sklepnih argumentov obrambe bo sodnica, polkovnica Denise Lind, napisala sodbo. Manningovi odvetniki so se odločili, da se ne bodo zagovarjali pred vojaško poroto, ampak se bodo prepustili sodnici. Kazen, ki jo bo ta izrekla, lahko pozneje še omili vojaški poveljnik Washingtona, general Jeff Buchanan.

Protestniki zahtevajo oprostilno sodbo
Pred oporiščem se je tudi tokrat zbrala skupina protestnikov, ki je zahtevala oprostilno sodbo za Manninga, v sodni dvorani pa so obiskovalci nosili majice z napisom "resnica", kar je bil tihi protest v podporo Manningu, saj glasno izražanje mnenj ni dovoljeno.

Ameriška vlada se ukvarja tudi z obtožnico proti Assangeu, ki trenutno prebiva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, saj se boji, da bi ga izročili Švedski, od tam pa ZDA.