Najbolj prizadeta otoka Lejte in Samar sta štiri dni po naravni katastrofi, ki je vzela več kot dva tisoč življenj, še vedno odrezana od sveta. Številni preživeli ostajajo ujeti na svojih porušenih domovih in čakajo na evakuacijo, ki jo otežujejo uničene ceste, porušeni domovi in razdejana letališča. Zaradi prekinjenih telefonskih zvez in v tajfunu izgubljenih prenosnih telefonov številni ne morejo obvestiti svojcev in prijateljev o svoji usodi.

Nekaj srečnežem je po poročanju agencije AFP uspelo zapustiti prizadeta območja z vojaškimi letali s komaj delujočega letališča v Taclobanu, opustošeni prestolnici pokrajine Lejte, kjer naj bi bilo največ žrtev.

Trupla se kopičijo
58-letna Maria Adelfa Jomerez je ena izmed stotih preživelih, ki so se zbrali na letališču v upanju, da bodo zapustili nekdanje domove, ki po tajfunu spominjajo na apokalipso. Da bi se prebila na varno, je morala za seboj pustiti trupla svojega sina, njegove žene in njunega štiriletnega sina. Zdaj upa, da bo lahko odletela k svoji hčerki v 600 kilometrov oddaljeno Manilo.

Truplo svojega vnuka je morala pustiti pod šotorom na ruševinah hotela v Taclobanu, ki je postalo začasno zbirališče za trupla tistih, ki jih je vzel po mnenju strokovnjakov najhujši tajfun v zgodovini. Trupli sina in snahe ležita v mrtvašnici.

"V mrtvašnici sem prosila, da bi sinu in njegovi ženi dali primerne krste, a so mi povedali, da zaposleni niso prišli na delo in verjetno jih je nekaj mrtvih," je povedala Maria Jomerez.

"Ni vozil, ki bi lahko trupla sploh prepeljala do mrtvašnice ... rajši bi videla, da jih ne bi pokopali v skupnem grobišču, a ničesar ne morem storiti glede tega," je še potarnala, medtem ko je čakala na letališču brez kakršnega koli zagotovila, da bo lahko zapustila otok.

Med množico čakajočih so številni otroci, ki imajo okoli vratu obešene napise "preživel", s katerim so jim predstavniki oblasti omogočili prednost v vrsti za čakanje.

"Vsak poskrbi zase"
Pred množico potrtih preživelih stoji okoli 20 filipinskih vojakov, ki preprečujejo, da bi množica v naglici stekla proti letalom, ko se ta dotaknejo tal. Na eno izmed letal se je uspelo prebiti okoli 150 ljudem, med njimi starejšim in ranjenim.

38-letni Jemalyn Lamberto so rekli, da naj stoji v vrsti in ne zapusti svojega mesta. "Toda, ko je prišlo letalo, je vsak poskrbel zase," je priznala. Zdaj upa, da bo lahko odšla čim prej in poklicala svojega moža, ki dela na Cipru in ne ve, kaj se je zgodilo z njo.

"Nemogoče je ostati tu v Taclobanu. Vse je porušeno. Trupla že smrdijo. Hrane ni mogoče nikjer dobiti," je še dejala.

Obupani svojci in prijatelji
V prestolnici Manila na drugi strani države se zbira množica obupanih prebivalcev, ki ne vedo, kaj se je zgodilo njihovim bližnjim, in se želijo prebiti na letala s pomočjo za prizadeta območja.

52-letna gospodinja Elsie Legaspi Damiles je povedala, da mora nujno oditi na Lejte in izvedeti za usodo svoje 28-letne hčerke, zeta in treh vnukov. Če ji bo uspelo priti na letalo, se bo nato ob prihodu odpravila do 50 kilometrov oddaljenega Ormoca, kjer živi hči z družino. Ko ji povedo, da vozil za prevoz ni na voljo, odgovori, da bo že našla prevoz, in če bo treba, se bo tja odpravila peš.

Filipinski notranji minister Max Roxas je povedal, da veliko število tistih, ki hočejo priti na prizadeta območja, otežuje delo reševalcev in dostavo humanitarne pomoči.

"Pristanejo na letališču in postanejo težava. Mislijo, da je tam prevoz in avtobusi. A tam tega ni. Zato ostanejo ujeti na letališču," je pojasnil.