Slovenski predsednik Danilo Türk je že v petek izrazil sožalje norveškemu kralju Haraldu V. "Z globoko pretresenostjo in žalostjo sem prejel novico o tragičnih dogodkih na Norveškem, ki so terjali dragocena življenja in povzročili resno škodo," je v sožalnem pismu zapisal Türk.

Premier Borut Pahor je predsedniku norveške vlade Jensu Stoltenbergu in kralju Haraldu V. v sožalnem pismu izrazil "globoko sožalje ob tragičnih terorističnih napadih, ki so zahtevali nedolžne žrtve", ter izrazil sožalje tudi vsem svojcem umrlih. Hkrati je izrazil zaskrbljenost nad vsemi dejanji, ki jih svetu prinaša terorizem, in zapisal, da je za boj proti terorizmu nujno potrebno globalno sodelovanje.

MZZ: Slovenija obsoja nasilje
Slovensko zunanje ministrstvo je pretreseno "ob izgubi mladih življenj na Norveškem, pretreseno nad silovitostjo in obsežnostjo terorističnih napadov". MZZ dodaja, da Slovenija močno obsoja vsakršno nasilje in vsakršno obliko terorizma ter da je odgovornost vse evropske politike, da se bori proti pojavom ekstremizma, ki se lahko razbesnijo v takšni tragični obliki, kot jo je doživela Norveška.

Britanski premier David Cameron je izrazil ogorčenje nad "zlobnimi" napadi. "Tovrstni napadi nas grenko spominjajo na nevarnost terorizma, s katero se spopadamo vsi. Ponudil sem pomoč Britanije, vključno s tesnim sodelovanjem naših tajnih služb. Sodelovali bomo z Norveško pri iskanju morilcev in preprečili nove žrtve. To zmoremo premagati in tudi bomo," je zatrdil.

Britanska kraljica Elizabeta II. je v pismu norveškemu kralju Haraldu V. zapisala, da je globoko pretresena in prizadeta. Britansko zunanje ministrstvo je svojim državljanom, ki so na Norveškem, svetovalo, naj ostanejo v stanovanjih in ne hodijo na ulice, uradnega opozorila, v katerem bi odsvetovali potovanja na Norveško, pa niso izdali.

"Popolno pomanjkanje spoštovanja do človeških življenj"
Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je napade označil za "gnusno in nesprejemljivo dejanje" nasilja, nizozemski premier Mark Rutte pa je dejal, da so napadalci "pokazali popolno pomanjkanje spoštovanja do človeških življenj". Nemška kanclerka Angela Merkel je "zgrožena" ob napadih in dodaja, da njena "vlada in nemško ljudstvo stojita Norveški ob strani".

Ruski predsednik Dmitrij Medvedjev je napada obsodil kot "pošastna zločina, za katera ni opravičila". Hkrati je v telegramu norveškemu premierju izrazil prepričanje, da bodo organizatorje in izvajalce napadov najstrožje kaznovali v skladu z zakonodajo. V pismu norveškemu kralju pa je zapisal, da Rusija, ki si z Norveško deli arktično mejo, s svojo sosedo "v tej težki uri deli pravo solidarnost".

Kanadski premier Stephen Harper je obsodil ta "barbarska in brezčutna dejanja nasilja", avstralska premierka Julia Gillard pa je napade označila za "brutalne" in obljubila pomoč Norveški, ki jo je označila za "dobro prijateljico in partnerico".

Kljub slabim odnosom se je oglasila tudi Kitajska
Japonski premier Naoto Kan je poudaril, da se "takšnih nasilnih dejanj ne sme tolerirati", v pismu norveškemu premierju Stoltenbergu pa je norveški vladi in norveškemu ljudstvu izrazil sočutje. Kitajska se je, kljub hladnim odnosom med državama, potem ko so lani v Oslu Nobelovo nagrado za mir podelili kitajskemu oporečniku Liu Šiaoboju, pridružila obsodbi napadov. "Kitajska obsoja teroristične napade in izraža sočutje do žrtev," se je glasilo kratko sporočilo kitajskega zunanjega ministrstva.

Izraelski obrambni minister Ehud Barak je govoril s predstavniki vlade na Norveškem in izrazil sožalje ter ponudil pomoč Izraela.

"Z globokim obžalovanjem smo prejeli novico o terorističnih napadih v središču Osla in na otoku Utoya, ki sta zahtevala številna življenja," je sožalje izrekla hrvaška premierka Jadranka Kosor. Avstrijski predsednik Heinz Fischer je izrazil "ogorčenje" nad dogodki na Norveškem.

Napada je v petek med drugimi svetovnimi voditelji obsodil tudi generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun, ki je izrazil šok, obsodil nasilje ter izrazil sožalje norveški vladi in družinam žrtev.

Z molitvijo nad bolečino ob tragediji
Oglasila se je tudi norveška Cerkev, ki je pretresena zaradi "brezsmiselnosti" nasilja. Evangeličansko-luteranska cerkev, ki ji na Norveškem pripada več kot 80 odstotkov prebivalcev, je pozvala k molitvam. "Božji hrami so odprti za vse ljudi, ki iščejo podporo in tolažbo," je dejala poglavarka norveške Cerkve Helga Haugland Nyfulien. Kot je še dejala, so bili mladi in odrasli žrtve "nesmiselnega nasilja".

Globoko užaloščenost in sožalje je izrazil tudi katoliški škof v Oslu Bernt Eidsvig in dejal, da je z molitvijo povezan z žrtvami in vso Norveško.