36-letni Traore je oblast v Burkina Fasu z vojaškim udarom prevzel oktobra leta 2022, ko je strmoglavil voditelja predhodnega vojaškega udara, ki se je zgodil v začetku istega leta.

Ob prevzemu oblasti je Traore obljubil, da bo vojska predala vodenje države civilnim oblastem do 1. julija letos, a se je odločil posnemati sosednji Mali, kjer je vojaška hunta prav tako prelomila obljubo o izvedbi volitev in prenosu oblasti na civilno vlado.

V skladu z novo listino, ki jo je podpisal in so jo sprejeli po sobotnem nacionalnem dialogu, v katerem naj bi sodelovali predstavniki različnih skupin, a so ga politične stranke bojkotirale, bo prehodno obdobje do volitev trajalo 60 mesecev in se bo začelo 2. julija. "Volitve, ki označujejo konec tranzicije, se lahko organizirajo pred tem rokom, če bodo varnostne razmere to dopuščale," piše v listini.

Traore je svojega predhodnika Paula-Henrija Damibo odstavil, ker po njegovih besedah ni uresničil obljub in zatrl naraščajočega nasilja oboroženih islamističnih skupin, ki so povezane z Al Kaido in Islamsko državo. V njihovih napadih je bilo od leta 2015 ubitih na tisoče prebivalcev, več milijonov pa jih je bilo zaradi nasilja prisiljeno zapustiti svoje domove.

Ob prihodu na oblast pred skoraj dvema letoma je Traore obljubil, da v dveh do treh mesecih izboljšal varnostne razmere in v 21 mesecih izpeljal volitve, a je že kmalu zatem dejal, da volitve niso prednostna naloga njegove hunte, dokler tako velik kos ozemlja zasedajo džihadistične skupine in svojega glasu ne morejo oddati vsi državljani.

Glede varnostnih razmer se dogaja ravno nasprotno ob obljub, saj je v lanskem letu Burkina Faso doživel znatno stopnjevanje napadov, ki so zahtevali osem tisoč življenj.