Badrudin Hakani je bil vpliven plemenski voditelj, ki je z dobro izurjenimi vojaki podpiral boj talibanov, s katerimi se je boril proti nekdanjim mentorjem in pokroviteljem njegovega vojaškega omrežja: Cii in ISI-ju. Foto: Reuters
Badrudin Hakani je bil vpliven plemenski voditelj, ki je z dobro izurjenimi vojaki podpiral boj talibanov, s katerimi se je boril proti nekdanjim mentorjem in pokroviteljem njegovega vojaškega omrežja: Cii in ISI-ju. Foto: Reuters
Brezpilotno letalo oz. "drone" (trot)
"Troti" so brezpilotna letala, običajno modela "plenilec", s katerimi Cia izvaja atentate na talibanske voditelje v Afganistanu in Pakistanu ter Jemnu. Foto: EPA

Badrudin Hakani je bil voditelj plemensko-vojaškega omrežja Hakani, ki velja za najbolj izurjeno in drzno militantno skupino, ki se v Afganistanu in Pakistanu ob boku talibanov bori proti Islamabadu, Kabulu in ZDA.

V napadu ubitih 25 članov omrežja
Brezpilotno letalo oz. "drone" (trot) je v torek napadlo plemensko hišo v odročnem predelu Severnega Vaziristana, kjer je bilo ravno zasedanje voditeljev skupine Hakani. Prvi izstrelek je zadel hišo, iz katere pa je Badrudinu Hakaniju še uspelo zbežati, a je bil nato zanj usoden drugi izstrelek, ki je zadel vozilo, s katerim je bežal. Skupno je bilo v napadu ubitih kar 25 ljudi, večinoma pripadnikov družine Hakani.

Po več dneh govoric je več virov potrdilo, da je bil v napadu zares ubit sam vodja omrežja Hakani. BBC-ju in Reutersu so to potrdili tako viri iz pakistanske obveščevalne službe (ISI) kot sorodniki umrlega bojevnika.

Nekoč borci proti sovjetom, zdaj proti ZDA
Omrežje Hakani je militantna skupina plemenskih bojevnikov, ki se je v 80. letih bojevala proti sovjetski okupaciji Afganistana. Vojaško sta jih pomagala izuriti tako ISI kot ameriška obveščevalna služba Cia, ki je tudi plačala večino stroškov. Trdoživi obmejni borci, ki so se že predtem večinoma preživljali s tihotapstvom, so s tem dobili dostop do sodobnejšega orožja in opreme.

Tihotapci in drzni napadalci
Po koncu državljanske vojne v Afganistanu so v času vladavine talibanov Hakaniji vzpostavili tesne trgovske in tudi politične stike s Kabulom. Po ameriški invaziji leta 2001 so stopili ob bok talibanom in jim ponudili pomoč. V zadnjih letih so Hakaniji izvedli več drznih napadov, ki so jih na splošno pozneje pripisali talibanom. Med drugim so redno napadali Natove konvoje, izvajali atentate na lokalne guvernerje in politike ... Aprila letos so organizirali dolgotrajni napad na veleposlaništva in parlament v Kabulu, pri čemer so v večurnih spopadih afganistanskim varnostnim silam zadali občutne izgube.

Sledil še udarec Natovega letala
Ameriške in Natove sile so si v petek pripisale še en odmeven atentat: v petek so v letalskem napadu ubile enega izmed poveljnikov pakistanskih talibanov. Mula Dadulah je bil ubit v vzhodnem Afganistanu, skupaj z njim pa je umrlo še 12 talibanskih vojakov. Dudalah je bil odgovoren za pakistanske talibane na plemenskem območju, ki je ključno ozemlje za prehod in oskrbo talibanov na obeh straneh afganistansko-pakistanske meje.