Donald Trump med telefonskim pogovorom z Malcolmom Turnbullom. Foto: Reuters
Donald Trump med telefonskim pogovorom z Malcolmom Turnbullom. Foto: Reuters
Malcolm Turnbull
Avstralski premier Turnbull je od Trumpa želel dobiti pojasnila glede prihodnosti ameriško-avstralskega sporazuma, potem ko je Trump podpisal izvršni ukaz o začasni prekinitvi sprejemanja beguncev v ZDA in prepovedi vstopa za državljane sedmih pretežno muslimanskih držav. Foto: EPA
Evropski parlament
Evropski poslanci so večinoma zelo ostro sprejeli Trumpov ukaz o prepovedi vstopa v ZDA za državljane določenih držav in prenehanje sprejemanja beguncev. Foto: EPA

Trump se je s Turnbullom po pisanju časopisa Washington Post po telefonu pogovarjal v soboto. Pogovor, ki bi moral trajati eno uro, je ameriški predsednik po pisanju časopisa, ki se sklicuje na vire v Beli hiši, po 25 minutah jezno prekinil in ga označil "za daleč najhujši pogovor" s katerim od svetovnih voditeljev. Turnbull je za radijsko postajo v Sydneyju zanikal, da je Trump odložil telefon sredi pogovora, poroča BBC.

Trumpa naj bi ujezil predvsem dogovor med ZDA in Avstralijo o preselitvi beguncev, sklenjen v času njegovega predhodnika Baracka Obame. Po dogovoru naj bi namreč ZDA sprejele del od okoli 1.250 beguncev, nastanjenih v begunskih centrih na odročni otoški državi Nauru in otoku Manus v Papui Novi Gvineji. Avstralija namreč noče sprejeti beguncev in jih drži zaprte v omenjenih centrih, ki jih financira. Zaradi razmer v centrih so na Avstralijo leteli številni očitki. Posebni poročevalec ZN-a o človekovih pravicah migrantov François Crepeau je po 18-dnevnem obisku v Avstraliji novembra lani tako opozoril, da avstralska begunska politika spodkopava človekove pravice, razmere na Nauruju pa je označil za "krute, nečloveške in ponižujoče".

Glavni urednik tiskovne agencije Reuters Steve Adler je svojim novinarjem in novinarkam naročil dodatno previdnost pri pokrivanju Trumpove administracije. Priporočil jim je, da uporabijo izkušnje pri pokrivanju drugih avtoritativnih ali nevarnih režimov po svetu, kot primere pa je navedel Turčijo, Egipt, Irak, Jemen, Tajsko, Kitajsko, Zimbabve in Rusijo.

Novinarji naj uporabijo izkušnje, ki so jih dobili v državah, kjer so se srečali s cenzuro, pravnim pregonom, zanikanjem vizumov in celo fizičnimi grožnjami. Ob tem naj se ne ukvarjajo preveč z uradnim dostopom in tem, kar dobijo od administracije, ker te informacije nimajo velike vrednosti. "Zdaj smo dobili priložnost, da uporabimo veščine, ki smo jih pridobili v veliko hujših krajih po svetu, in vodimo s primerom, ko zagotovimo sveže, uporabne in zgovorne informacije," priporoča Adler.


Avstralija želela pojasnila po izvršnem ukazu

Avstralski premier je od Trumpa želel dobiti pojasnila glede prihodnosti ameriško-avstralskega sporazuma, potem ko je Trump podpisal izvršni ukaz o začasni ustavitvi sprejemanja beguncev v ZDA in prepovedi vstopa za državljane sedmih pretežno muslimanskih držav.

Trump naj bi Turnbullu dejal, da bi bilo sprejeti begunce, kot da bi ZDA sprejele "naslednje bostonske bombne napadalce". Trump je imel v mislih sicer bombni napad na bostonskem maratonu leta 2013 ter napadalca Džoharja in Tamerlana Carnajeva, Američana čečenskega rodu.

Po pogovoru je Trumpov tiskovni predstavnik Sean Spicer dejal, da bo Trump spoštoval doseženi sporazum, po objavi v Washington Postu pa sporočil, da bo proučil ameriško-avstralski dogovor o preselitvi beguncev v ZDA. "Lahko verjamete? Obamova administracija je privolila, da bo od Avstralije sprejela na tisoče nezakonitih priseljencev. Zakaj? Proučil bom ta trapasti sporazum," je Trump tvitnil v sredo.

Turnbull brez komentarja
Turnbull navedb časopisa ni želel komentirati. Zagotovil je le, da je "odnos zelo dober", poroča francoska tiskovna agencija AFP. Avstralija sicer velja za eno najtesnejših zaveznic ZDA, eno od t. i. petih očes. ZDA z Avstralijo tudi delijo občutljive tajne podatke.

Trump je kmalu po prihodu na položaj močno zaostril priseljensko in begunsko politiko ZDA. Ameriško in svetovno javnost je še posebej razburil z izvršnim ukazom, s katerim beguncem za 120 dni prepoveduje vstop v ZDA, sirskim beguncem celo za nedoločen čas, prepoveduje pa tudi izdajo vizumov za sedem pretežno muslimanskih držav (Iran, Irak, Libija, Somalija, Sudan, Sirija in Jemen) – v prihodnjih treh mesecih.

Prepoved ne velja za imetnike zelene karte
Ameriška administracija je po uvodni zmedi, za koga ta prepoved velja, za koga pa ne, zdaj sporočila, da prepoved vstopa v ZDA državljanom iz omenjenih držav ne velja za tiste, ki imajo zeleno karto, torej dovoljenje za delo in bivanje v ZDA. Na letališčih so sprva namreč zadrževali tudi zakonite prebivalce ZDA iz teh sedmih držav z utemeljitvijo, da potrebujejo posebno dovoljenje za vstop.

Evropski poslanci ostro do Trumpa
Vodilni evropski poslanci so medtem obsodili Trumpovo prepoved vstopa in prenehanje sprejemanja beguncev. Manfred Weber, vodja največje politične skupine v parlamentu, konservativne Evropske ljudske stranke (EPP) je opozoril, da posploševanje suma terorizma na cele države in ljudstva vodi v ksenofobijo.

"Prepoved vstopa ni uperjena proti terorizmu. Gre za demagoško laž, ki je uperjena proti določenim državam, ne pa proti tistim, s katerimi Trump posluje," pa je bil kritičen vodja skupine socialistov in demokratov (S & D) Gianni Pittella, ki meni, da Trumpu ne bi smeli dovoliti vstopa v EU, dokler prepoved velja. Nekateri evropski poslanci, predvsem iz vrst skrajne desnice, pa so ukrepom novega ameriškega predsednika naklonjeni.