Odlok, ki ga številne organizacije za človekove pravice označujejo za diskriminatornega, Trumpova administracija upravičuje s pojasnilom, da bo preprečil širjenje terorizma in teroristične napade same oziroma da bo "zadržal radikalne islamistične teroriste zunaj meja ZDA".

Odlok med drugim za 90 dni prepoveduje vstop v državo ljudem, ki prihajajo iz sedmih držav s pretežno muslimanskim prebivalstvom - poleg Sirije in Iraka še za Sudan, Libijo, Jemen, Somalijo in Iran. Obstajajo sicer izjeme za določene vrste vizumov, recimo za diplomate in Združene narode. V vseh omenjenih državah razen v Iranu so ZDA izvajale oziroma izvajajo vojaške napade.

Britanski Independent je izpostavil, da se prepoved ne bo nanašala na državljane Savdske Arabije, kljub številnim obtožbam o povezavah države s terorističnimi organizacijami in dejstvu, da je bilo 15 izmed 19 ugrabiteljev, udeleženih v terorističnih napadih 11. septembra 2001, državljanov Savdske Arabije.

Namen začasne prekinitve izdajanja vizumov naj bi bil ministrstvu za domovinsko varnost, zunanjemu ministrstvu in obveščevalnim službam dati čas, da ugotovijo, katere informacije so potrebne iz vsake države, s čimer bi zagotovili, da se vizumi ne izdajajo posameznikom, ki predstavljajo varnostno grožnjo, poroča Reuters.

Trump je še med volilno kampanjo obljubljal "popolno in celovito prepoved vstopa v ZDA za muslimane".

Konec sprejemanja beguncev iz Sirije
Obenem je Trump z odlokom za 120 dni zamrznil sprejemanje beguncev z vsega sveta, pri čemer za sirske begunce zamrznitev velja celo do preklica.

Občutno je znižal tudi zgornjo mejo števila vseh beguncev, ki jih bodo ZDA letos sprejele - to je postavil pri 50.000 ljudeh, medtem ko je mejo njegov predhodnik Barack Obama oktobra lani dvignil na 110.000. Lani, še pod Obamo, so ZDA sicer sprejele okoli 10.000 sirskih beguncev, medtem ko jih je Kanada, ki ima devetkrat manj prebivalcev, sprejela 35.000.

Mediji medtem izpostavljajo še, da v končni različici odloka ni do zdaj omenjanega določila o uvedbi t. i. varnih območij v Siriji, kamor bi se lahko iz vojnih žarišč umaknili prebivalci.

Prednost za kristjane
Poleg tega je v petkovem televizijskem intervjuju omenil možnost, da bodo imeli med begunci iz Sirije pri iskanju zatočišča v ZDA kristjani prednost pred muslimani. V zakonu je sicer omenjeno, da bodo imeli prednost pri obravnavanju prošenj za azil prosilci, ki trpijo preganjanje zaradi vere, a le če gre za pripadnike verskih manjših v posameznih državah.

Kot je v televizijskem intervjuju dejal Trump, želijo s tem zaščititi kristjane. Ta ukrep bi morda lahko veljal tudi za pripadnike etničnih manjših, kot so bližnjevzhodni Jezidi. Nekateri pravni strokovnjaki po poročanju Reutersa opozarjajo, da bi odlok sicer lahko odprl vrata spodbijanjem na sodiščih zaradi verske diskriminacije.

Zaradi zakona je svet za ameriško-islamske odnose že napovedal tožbo. "Prav nobenega dokaza ni, da so begunci grožnja nacionalni varnosti ZDA. Gre za ukaz, ki temelji na nestrpnosti, ne pa na realnosti," je sporočila pravnica Sveta Lena Masri.

Francija "zaskrbljena"
Na Trumpovo odločitev se je odzvalo francosko zunanje ministrstvo, ki jo je označilo za skrb vzbujajočo. "To nas skrbi," je dejal minister Jean-Marc Ayrault. "Sprejeti begunce, ki bežijo pred vojno in zatiranjem, je del naših dolžnosti," je dodal. Njegov nemški kolega Sigmar Gabriel pa je dejal, da je Zahod združen v pomoči drugim, to sporočilo pa morajo posredovati tudi Združenim državam Amerike.

Podpis odloka na dan spomina na holokavsta
Trumpov odlok je naletel še na številne kritike organizacij za človekove pravice in opozicije. Demokratska senatorka Kamala Harris je tako po poročanju BBC-ja spomnila, da je Trump odlok o prepovedi sprejemanja beguncev podpisal na dan spomina na žrtve holokavsta. "Med holokavstom nismo sprejeli beguncev, kot je Anna Frank, v državo. Ne smemo dopustiti, da se zgodovina ponovi," je zapisala. "Ne slepimo se, to je prepoved za muslimane." V ZDA je sicer okoli 3,3 milijona državljanov islamske veroizpovedi, kar predstavlja okoli odstotek prebivalstva.

Po podatkih Raziskovalnega centra Pew je lani v ZDA prišlo iz vseh držav približno enako število muslimanskih in krščanskih beguncev. Tako je v ZDA lani prišlo 37.521 krščanskih in 38.901 muslimanskih beguncev.

Trump je še podelil zveznim državam in lokalnim oblastem vlogo pri odločanju o naselitvi ljudi na danem območju. Nekatere države in mesta so namreč izrazile nasprotovanje naselitvi beguncev.

ZN poziva ZDA, naj bodo odprte
Združeni narodi so Trumpa že pozvali, naj nadaljuje dolgo ameriško tradicijo izkazovanja dobrodošlice beguncem in zagotavljanja enake obravnave, ne glede na raso, narodno pripadnost ali veroizpoved.

Poziv sta posredovala Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM). "Dolgotrajna politika je nudila dvojno zmago: prvič z reševanjem nekaterih najranljivejših ljudi na svetu in drugič z omogočanjem, da obogatijo novo družbo. Prispevek beguncev in migrantov novim okoljem po celem svetu je bil nadvse pozitiven," so zapisali v obeh organizacijah.

"Prepričani smo, da bi morali biti begunci deležni enake obravnave pri zaščiti in pomoči ter dobiti priložnost za ponovno naselitev, ne glede na svojo vero, narodno pripadnost ali raso," so še zapisali.