44-letni Patel je bil v preteklosti večkrat kritičen do FBI-ja. Med drugim je pozival k prenehanju FBI-jevega zbiranja obveščevalnih podatkov in odstranitvi vseh zaposlenih v uradu, ki ne bi podpirali Trumpove agende.

Znan je po svoji neomajni zvestobi Trumpu in spornih pogledih na "globoko državo" v ZDA, v času prvega Trumpovega mandata med letoma 2016 in 2020 pa je že zasedal več visokih položajev, med drugim na obrambnem ministrstvu.

Med drugim je deloval kot član sveta za nacionalno varnost in vodja kabineta vršilca dolžnosti obrambnega ministra, pred tem pa je bil svetovalec vodje odbora za obveščevalne dejavnosti predstavniškega doma ameriškega kongresa, kjer je imel pomembno vlogo pri preiskavi domnevnega ruskega vpletanja v predsedniške volitve leta 2016.

Trump je Patela ob napovedi imenovanja na svojem družbenem omrežju Truth Social opisal kot "odličnega odvetnika, preiskovalca in borca za Ameriko na prvem mestu". Dodal je, da bo FBI pod njegovim vodstvom "prekinil naraščajočo epidemijo kriminala, razbil migrantske kriminalne tolpe in ustavil trgovanje z ljudmi in drogami".

Trumpov kandidat po Trumpovem kandidatu

Trump je s predlogom Patela nakazal zamenjavo republikanca Wraya, ki ga je imenoval prav Trump. Wrayev 10-letni mandat na čelu FBI-ja bi se sicer iztekel leta 2027.

Direktorji FBI-ja so imenovani za 10 let, da bi tako urad ubranili pred političnimi posegi.

Wray je prišel na čelo FBI-ja po tem, ko je Trump s tega položaja leta 2017 odstavil Jamesa Comeyja zaradi preiskave njegove kampanje leta 2016. A tudi Wray je postal tarča Trumpovih podpornikov. Pod Wrayem je FBI izvedel racijo na Trumpovem posestvu v Mar-a-Lagu, kjer so preiskovali iskali zaupne dokumente.

Imenovanje Patela bo moral potrditi senat, kjer naj bi temu nasprotovali demokrati, morda pa tudi nekateri republikanci.