Dogovor o začasnem financiranju dela vladnih agencij bo potekel v petek ponoči, torej ob izteku prvih 100 dni Trumpovega vladanja, zato v kongresu potekajo pogajanja o prihodnjem državnem proračunu. A demokratska opozicija je napovedala, da proračuna ne bo podprla, če bo v njem postavka o gradnji zidu, kar bi lahko privedlo do zaprtja vseh vladnih institucij. Zaprtje zvezne vlade pa bi bilo zelo neprijetno za Trumpa in republikance, ki imajo v Washingtonu popolno oblast.
Vodja senatne manjšine Chuck Schummer iz New Yorka je izjavil, da bo dogovor sprejet, če bo Trump prenehal vsiljevati zid Američanom. "Postavka o zidu ni več na mizi. Američani si lahko oddahnejo, pogajanja o proračunu se lahko nadaljujejo," je dejal Schummerv torek.
Trump potrebuje za sprejetje proračuna 60 glasov v senatu, torej tudi osem demokratskih, za gradnjo zidu pa je predlagal, da se v proračunu nameni 1,5 milijarde dolarjev sredstev.
Sam še vedno tvita o zidu
A očitno mu ni preostalo drugega, kot da je moral omiliti zahteve za gradnjo zidu. Čeprav je sam na Twitterju zapisal: "Naj vas ne zavedejo trditve lažnih medijev, da sem spremenil mnenje o ZIDU. Zgrajen bo in bo ustavil prekupčevanje z mamili in ljudmi," in da je njegov tiskovni predstavnik Sean Spicer dejal, da se prednostne naloge predsednika niso spremenile in da zid mora biti zgrajen, od njegovih pogajalcev prihajajo drugačna sporočila.
Prednostna naloga, a ...
Njegova svetovalka Kellyanne Conway je tako po poročanju BBC-ja sporočila, da postavke o financiranju zidu v proračunu ne bo. "Zidu ostaja zelo pomembna prednostna naloga, a ni treba, da se denar zanj najde še ta teden." Tudi sam Trump naj bi na srečanju s predstavniki konservativnih medijev v ponedeljek dejal, da bi se lahko sprijaznil s tem, da se denar za gradnjo zidu najde šele čez nekaj mesecev.
ZDA IN MEHIKA
ZDA so izgubile spor z Mehiko pred Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO) glede ribolova. ZDA so namreč sankcionirale tunino, uvoženo iz Mehike, ker ta po trditvah Washingtona ni bila ulovljena na način, ki ščiti delfine pred tem, da se ujamejo v mreže za tune. Mehika je trdila, da spoštuje pravila, in je leta 2008 sprožila spor, ki se je vlekel do torka, ko je WTO razsodil, da lahko Mehika uvede sankcije proti uvozu iz ZDA za do 163 milijonov dolarjev.
ZDA IN KANADA
Trump je podpisal izvršni ukaz za pomoč kmetom in podeželju, ob podpisu pa je bil kritičen do Kanade, češ da izkorišča ZDA z nizkimi cenami mleka in lesa. Za uvoženi les iz Kanade že uvaja 20-odstotne carine, trgovinske vojne s severno sosedo pa ga ni strah, ker ima "Kanada v trgovini z ZDA velike presežke". V tem smislu ga ne skrbi trgovinska vojna z nobeno državo, ki ima podobne presežke. Kanada očitke o izkoriščanju ZDA odločno zavrača.
Projekt se odmika
Gradnja zidu na meji z Mehiko, ki naj bi jo plačala Mehika sama, je bila ena glavnih Trumpovih predvolilnih obljub. Zid je postal tako rekoč zaščitni znak Trumpove politike. Kljub odkritim pomislekom strokovnjakov in pomenljivemu molku njegovih sodelavcev gradnja zidu ni bila nikoli pod vprašajem, poroča RTV-jev dopisnik iz Washingtona Edvard Žitnik, ki pa dodaja, da je bilo zelo kmalu zatem, ko je Trump dejansko prevzel predsedniške dolžnosti, začutiti, da zid morda ne bo zgrajen tako hitro, kot se je zdelo nekoč.
Ko mu je mehiški predsednik brez dlake na jeziku povedal, da njegovi državi ne pade na misel, da bi plačala za zid, je Trump priznal, da bodo morda morali zanj plačati ameriški davkoplačevalci. Ideja, da naj bi Američani plačali več kot dvajset milijard dolarjev za predsednikov volilni projekt, je deležna odkritega nasprotovanja demokratov in prikritega odkimavanja tudi med republikanci, še dodaja Žitnik.
Trumpov proračun poleg zida vključuje tudi 15 milijard dolarjev višjo postavko za vojsko, ki pa so jo demokrati očitno pripravljeni potrditi.
Privatizacija naravnih spomenikov
Medtem je predsednik Trump izdal nov izvršni ukaz, tokrat je ministrtstvu za notranje zadeve naložil revizijo naravnih spomenikov. Vsa zaščitena zvezna zemljišča oziroma naravne spomenike predsednik namreč želi privatizirati. Trump meni, da so si zvezne države z razglašanjem naravnih spomenikov nagrabile veliko količino zemljišč.
Revizijo naravnih spomenikov, ki so večji od 40.000 hektarjev in so bili za spomenike razglašeni od leta 1996 naprej, bo vodil notranji minister Ryan Zinke. Trump je ob podpisu ukaza ocenil, da so prejšnje vlade izkoriščale 100 let star zakon za enostransko uvedbo nadzora zvezne vlade nad milijoni hektarjev zemljišč ter voda. S tem se je ljudem, ki živijo v državah blizu teh zemljišč in voda, odvzela možnost odločanja.
Z razglašanjem naravnih spomenikov je na veliko začel republikanski predsednik Theodore Roosevelt od začetka 20. stoletja, svoj prispevek pa je kasneje dala večina njegovih naslednikov. ZDA trenutno premorejo 129 takšnih naravnih spomenikov. Nekateri so bili kasneje spremenjeni v Nacionalne parke, za kar pa je potreben ukrep kongresa.
Okoljevarstveniki zaščito zagovarjajo, vendar pa imajo lokalni prebivalci o tem različna mnenja. Teh zemljišč namreč ni možno izkoriščati v komercialne namene, na mnogih pa je dostop lokalnim prebivalcem tudi prepovedan oziroma ga je potrebno plačati.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje