Načrtovane ukrepe bo predstavil v govoru v zvezni državi New Hampshire, ki jo je kriza z opioidi in drogami še posebej prizadela. Kot je v nedeljo med predstavitvijo glavnih točk načrta dejal predstavnik Bele hiše, si bo pravosodno ministrstvo "prizadevalo za smrtno kazen za preprodajalce drog, ko bo to primerno glede na trenutno zakonodajo". Podrobnosti, kako bi bilo to mogoče brez spremembe zakonskih določil, ni podal.

Trump je sicer že nakazal naklonjenost smrtni kazni za preprodajalce drog in naj bi celo hvalil določene poteze spornega boja proti drogam, ki ga na Filipinih vodi tamkajšnji predsednik Rodrigo Duterte. "Če nekoga ustreliš, dobiš dosmrtno kazen ali smrtno kazen. Ti ljudje pa lahko ubijejo 2.000, 3.000 ljudi in se jim nič ne zgodi," je v preteklosti že izjavil ameriški predsednik. Njegov načrt naj bi vključeval tudi prizadevanja za zmanjšanje količine predpisanih protibolečinskih zdravil na podlagi opioidov za tretjino v treh letih in izboljšanje oskrbe in zdravljenja odvisnikov. Sprožili bodo tudi kampanjo za izobraževanje ljudi o nevarnosti zlorabe opioidov.

Po ZDA je število obiskov urgence zaradi predoziranja z mamili, kot so heroin, fentanil in protibolečinska zdravila na recept, v letu 2017 od leta poprej naraslo za 30 odstotkov, je ta mesec sporočil center za nadzor in preprečevanje bolezni. Leta 2016 je zaradi predoziranja umrlo 64.000 Američanov, še leta 2015 jih je bilo še enkrat manj, 33.000. Za ta skokovit porast je krivo predvsem hitro širjenje odvisnosti od protibolečinskih zdravil, heroina ter drugih opiatov in opioidov. Vir heroina in drugih opiatov je sicer mak, medtem ko so opioidi sintetična mamila s sorodnimi učinki.

Podjetniki Trumpu poslali pismo
Ameriška trgovinska združenja iz različnih sektorjev so medtem na ameriškega predsednika naslovila pismo, v katerem so ga pozvale k opustitvi načrtov za zvišanje carin na uvoz iz Kitajske. Predstavniki družb so opozorili, da bi poteza sprožila verižno reakcijo negativnih posledic za ameriško gospodarstvo. Pod pismo se je podpisalo 45 ameriških trgovinskih združenj iz različnih sektorjev od industrije visoke tehnologije do uvoznikov avtomobilskih delov. V združenja so včlanjene družbe, kot so Apple, Alphabet, Walmart in Nike.

"Uvedba obsežnih carin bi sprožila verižno reakcijo negativnih posledic za ameriško gospodarstvo in izzvala povračilne ukrepe. Ti bi dušili izvoz ameriških kmetijskih proizvodov ter drugih dobrin in storitev, kar bi zvišalo cene za podjetja in potrošnike," so prepričana združenja. Trumpa so pozvali, naj se na domnevno nepoštene kitajske trgovinske prakse ne odziva z nespametnimi povračilnimi ukrepi, temveč raje uporabi premišljene metode, dosežene v sodelovanju s strokovnjaki in enako mislečimi partnerji. Kot so poudarili, so prav aktivni podjetniki tisti, ki najlažje ocenijo resnične učinke carin.

Facebook domnevno pomagal Trumpovi kampanji
Medtem se je družbeno omrežje Facebook znašlo pod pritiskom, ko je žvižgač razkril, da je s pomočjo Facebookovih podatkov o profilih uporabnikov pomagal manipulirati mnenja drugih in da je sodeloval s Stevom Bannonom, glavnim strategom volilne kampanje Trumpa. Facebook naj bi s posebno aplikacijo posredno omogočil britanskemu podjetju Cambridge Analytica, da je dobilo podatke okoli 50 milijonov njegovih uporabnikov, podjetje pa je na podlagi teh podatkov razvilo izjemno učinkovit program, ki predvideva obnašanje uporabnikov na spletu in na ta način omogoča tudi manipuliranje z javnim mnenjem.

Podjetje sicer ne želi razkriti svoje lastniške strukture, a glede na poročanja medijev naj bi bilo v lasti ameriškega milijarderja Roberta Mercerja, ki je izdatno podprl Trumpovo kampanjo za predsednika ZDA leta 2016. Eden njegovih glavnih mož pa naj bi bil Bannon, vodilni strateg Trumpove predvolilne kampanje in do nedavnega eden njegovih najtesnejših sodelavcev. Sodelavec tega podjetja je bil tudi Christopher Wylie, ki je ta konec tedna za britanski časnik Observer in ameriški New York Times razkril, da je to podjetje s pomočjo podatkov od približno 50 milijonov večinoma ameriških uporabnikov Facebooka ugotavljalo njihove politične preference in poskušalo vplivati na njihovo glasovanje na volitvah za predsednika ZDA leta 2016.