Severnokorejske oblasti so malezijskim državljanom, trem diplomatom in šestim družinskim članom, namreč prepovedale odpotovati v Kuala Lumpur, dokler traja spor med Severno Korejo in Malezijo. Truplo so iz Kuala Lumpurja v Pjongjang prepeljali prek Pekinga. Posmrtne ostanke umorjenega so malezijske oblasti vrnile Severni Koreji v skladu s pisno željo družine. Ali je šlo za pismo širše družine iz Pjongjanga ali pa treh sinov umorjenega, ki živijo na Kitajskem, ni znano.

Skupaj s posmrtnimi ostanki Kim Džong Nama sta v Pjongjang dopotovala tudi drugi sekretar severnokorejskega veleposlaništva v Kuala Lumpurju in predstavnik severnokorejske letalske družbe, ki ju je malezijska policija obtožila, da sta sodelovala pri umoru.

Predsednik malezijske vlade Nadžib Razak je sinoči potrdil, da je spor med državama po umoru Kim Džong Nama v Kuala Lumpurju končan in da Malezija ne bo pretrgala diplomatskih stikov s Severno Korejo, kot so napovedovali, je za Radio Slovenija poročal Uroš Lipušček.

Normalizacija odnosov
V Kuala Lumpurju in Pjongjangu so objavili skupno sporočilo, v katerem so poudarili, da bosta državi normalizirali odnose, kar med drugim pomeni tudi ponovno odpravo vizumov med obema državama. Reuters medtem navaja nekdanjega malezijskega diplomata Dennisa Ignatiusa, ki je dejal, da bo odnos med Severno Korejo in Malezijo, ki je sicer veljala za prijateljsko državo, dolgo časa ohlajen.

Razak je sicer dejal, da se bo preiskava o tem, kdo je 13. februarja na letališču v Kuala Lumpurju z živčnim plinom VX umoril Kim Džong Nama, nadaljevala. Malezijska policija do zdaj ni ugotovila, kdo je umor zakrivil. Malezijsko tožilstvo je za umor obtožilo ženski iz Indonezije in Vietnama, za katero pa v Washingtonu in Seulu pravijo, da sta ju le izkoristili severnokorejski agenti.

Vse sledi naj bi tako vodile v Pjongjang, vendar pa Severna Koreja za umor obtožuje ZDA in Južno Korejo. Zelo verjetno je, da je Kim Džong Nam z glavo plačal namero nekaterih severnokorejskih oporečnikov, da bi postal predsednik severnokorejske vlade v izgnanstvu, ki jo nameravajo ustanoviti, je za Radio Slovenija še poročal Uroš Lipušček.