Kot se je izvedelo iz diplomatskih virov, je največ podpore spet dobil nekdanji visoki komisar ZN-a za begunce Antonio Guterres. Guterres je v drugem glasovanju prejel 11 glasov podpore, dva glasova sta bila nevtralna, dve državi pa sta mu kandidaturo odsvetovali.

To pomeni, da se mu je podpora v primerjavi s prvim krogom glasovanja nekoliko znižala - v glasovanju 21. julija je prejel 12 glasov podpore in tri nevtralne glasove, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Diplomati ugibajo, da bi lahko eden od dveh negativnih glasov prišel od Rusije, ki naj bi želela na ta način zaustaviti Guterresovo vodstvo, še poroča AFP.

Türk slabše kot julija
Medtem ko se je Türk na prvem poskusnem glasovanju 21. julija med 12 kandidati uvrstil na drugo mesto, je danes zdrsnil na četrto mesto. Kot navaja Svetovna federacija društev za Združene narode (WFUNA) na Twitterju, je prejel sedem glasov podpore in tri nevtralne glasove, pet držav pa mu je kandidaturo odsvetovalo.

Na prvem glasovanju pa je Türk dobil 11 glasov podpore, dva nevtralna glasova, dve državi pa sta mu kandidaturo odsvetovali. Podatki so sicer neuradni, saj glasovanje poteka v tajnosti. Türk je za Radio Slovenija poudaril, da je z glasovanjem zadovoljen. "Sem v tistem krogu kandidatov, ki se bo potegoval za nadaljnje glasovanje in tudi za funkcijo generalnega sekretarja," je dejal.

Drugi Jeremić, tretja Malcorre
Na drugo mesto se je v današnjem poskusnem glasovanju uvrstil nekdanji srbski zunanji minister Vuk Jeremić, ki je prejel osem glasov za, tri nevtralne in štiri proti. AFP je to označil kot "presenetljivo dober rezultat", Jeremić, ki je bil v prvem krogu glasovanja četrti, pa je v izjavi za Tanjug ocenil, da je lahko z rezultatom "izredno zadovoljen".

Na tretje mesto se je uvrstila argentinska zunanja ministrica Susane Malcorra (osem glasov za, en nevtralen in šest proti), peta pa je vodja Unesca Irina Bokova (sedem glasov za, en nevtralen in sedem proti), ki se je v prvem glasovanju uvrstila na tretje mesto.

Na šesto mesto se je uvrstil nekdanji predsednik Generalne skupščine in zunanji minister Makedonije Srgjan Kerim, na sedmo Novozelandka Helen Clark, vodja Razvojnega programa ZN-a (UNDP), na osmo nekdanja izvršna direktorica Okvirne konvencije ZN-a o podnebnih spremembah Christiana Figueres iz Kostarike, na deveto zunanji minister Črne gore Igor Lukšić, na deseto zunanji minister Slovaške Miroslav Lajčak, na zadnje enajsto pa nekdanja vršilka dolžnosti premierke Moldavije Natalia Gherman.

Izbrani kandidat oziroma kandidatka bo nadomestil/a položaj Južnega Korejca Ban Ki Muna 1. januarja 2017.

Komisija bo danes sicer glasovala med enajstimi kandidati, saj se je kandidaturi odpovedala nekdanja hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić; kot razlog za svojo odločitev je navedla, da nima realnih možnosti za zasedbo funkcije. V tekmi za novega generalnega sekretarja ZN-a tako ostaja šest kandidatov in pet kandidatk, sedmerica med njimi prihaja iz regionalne skupine ZN-a Vzhodna Evropa.

Türk za zdaj med dvema favoritoma
O slovenskem kandidatu pa se je na široko razpisala spletna stran revije Foreign Policy, ki pravi, da se Türk zunaj zaliva Turtle Bay (kjer je sedež ZN-a v New Yorku) drži ob strani, a da je dobro znana osebnost v svetu diplomacije ZN-a. Med letoma 1992 in 2000 je služil kot prvi veleposlanik Slovenije pri ZN-u, nato pa je bil pomočnik generalnega sekretarja ZN-a za politične zadeve.

Türkovi kolegi v ZN-u se ga spominjajo kot "pametnega in načelnega" učenjaka. V letih v New Yorku se je "kar dobro izkazal", je povedal nekdanji član kabineta dveh generalnih sekretarjev ZN-a Robert Orr. "Pozna veliko ljudi in veliko ljudi pozna njega."

Vihrav odhod iz ZN-a
Na drugi strani pa je več drugih uradnikov in diplomatov pri ZN-u, ki so tesno sodelovali s Türkom, izrazilo dvom v njegove vodstvene sposobnosti. Opisali so ga namreč kot čezmerno previdnega menedžerja z veliko manj karizme, kot je ima njegov glavni izzivalec Guterres, nekdanji portugalski premier. "Zdi se mi, da je Guterres osvojil srca in glave, medtem ko je Türk osvojil zgolj glave," je povedal neki visok diplomat. Drugi so kritično govorili o Türkovem občutku, da je do nečesa upravičen - v povezavi z njegovim vihravim odhodom iz ZN-a pred več kot desetletjem, ko so ga spregledali pri napredovanju za položaj podsekretarja za politične zadeve.

Takrat je Türk napisal odstopno pismo, ki se je številnim njegovim podrejenim in kolegom zdelo zlovoljno. Menili so, da bi bilo častno, da bi Türk pogoltnil svoj ponos in odšel v tišini, če je bil najboljši kandidat ali ne. Njegovo pismo pa je preprosto delovalo kot posredno žaljivo do njegovega tekmeca za položaj, nigerijskega diplomata Ibrahima Gambarija. Türk je v odgovoru na očitke glede načina odhoda iz ZN-a za Foreign Policy navedel, da te odločitve ne obžaluje. Takrat se mu je zdelo, da bi lahko naredil kaj dobrega za ZN. A želel se je tudi vrniti v akademsko življenje, ugotovil pa je tudi, da ima veliko željo po tem, da spiše prvi učbenik o mednarodnem pravu v slovenščini. Tega je končal leta 2007, ko je tudi vodil uspešno volilno kampanjo za predsednika.

Velika Britanija in Francija očitno favorizirata Guterresa
Kot še piše Foreign Policy, ZDA še niso nakazale, kdo je zanje najprimernejši kandidat za generalnega sekretarja ZN-a, a ameriški diplomati na Türka že dolgo gledajo z naklonjenostjo. Glede na ameriške diplomatske dosjeje, ki jih je leta 2007 objavil Wikileaks, je nekdanji ameriški veleposlanik Türka opisal kot "svetlečo zvezdo med slovenskimi politiki in diplomati", ki je v času, ki ga je preživel v New Yorku, "odluščil vaško miselnost, ki jo številni njegovi sodobniki še kar ohranjajo".

Kakšna je podpora Türku med evropskimi članicami VS-ja ZN-a s pravico veta (ZDA, Velika Britanija, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija), je manj jasno. Velika Britanija in Francija očitno favorizirata Guterresa. Za zdaj tudi ni jasno, kako je zapisan pri Moskvi, pri čemer pa ima asa v rokavu. Rusija je jasno nakazala svojo preferenco za kandidata iz skupine držav Vzhodna Evropa, ki še nikoli ni dala generalnega sekretarja. To pomeni, da bi Türk lahko prišel na vrsto. Sam je izrazil upanje, da mu bo uspelo premostiti ruske skrbi. "Vedno sem imel dobre delovne odnose z Rusko federacijo," je navedel za Foreign Policy.

Je Türk dovolj močan politik?
Vprašanje pa je, ali je Türk močan voditelj, ki si ga ZDA in evropske partnerice po lastnih navedbah želijo v Turtle Bayu za spopad s širokim naborom kriz. Uradniki pri ZN-u pravijo, da si po desetih letih Ban Ki Muna, ki mu očitajo pomanjkanje hrbtenice, ko gre za vztrajanje pri stališčih ob pritiskih velesil, želijo navdihujočega voditelja. A nekateri v Türku ne vidijo takšnega moža, saj da nikoli ni zavzel trdega stališča.

"Spozna se na stvari," je dejal neki uradnik pri ZN-u. "A sprašujem se, ali bi pred močjo govoril resnico. Menim, da ne. Če bi postal generalni sekretar, bi to bilo le nadaljevanje tega, kar imamo zdaj," je dodal. A Türk pravi, da je pristaš usmeritve nekdanjega šefa Kofija Anana, da bi moral učinkovit kabinet generalnega sekretarja ZN-a delovati kot "brazilska nogometna ekipa - odlično kot posamezniki in učinkovito kot ekipa ... Moje delo je bilo izvedeno v ekipnem duhu sodelovanja in kompromisa, v katerem bi lahko nekateri videli pomanjkanje 'močnih stališč'.

Novi sekretar bo znan oktobra ali novembra
V skladu z ustanovno listino ZN-a mora Varnostni svet izbrati kandidata in ga potem priporočiti Generalni skupščini ZN-a v potrditev. Pet stalnih članic (ZDA, Velika Britanija, Francija, Ljudska republika Kitajska in Rusija) imajo pravico do veta in njihova beseda bo odločilna. Končna odločitev o novem generalnem sekretarju bo znana predvidoma oktobra ali novembra. Do konca izbire se sicer lahko pojavi še kakšen kandidat oziroma kandidatka.