Turška vlada je v parlament poslala predlog, ki ji bo dovoljeval vojaške operacije proti vsem terorističnim skupinam v Iraku in Siriji. V skladu s predlogom bi lahko tuje sile tudi uporabljale turško ozemlje za čezmejne napade. Za zdaj še ni znano, za kakšno obliko vojaške akcije se odločajo v Ankari.

Turški predsednik Tayyip Erdogan je dejal, da kljub grožnji islamskih skrajnežev iz sosednjih držav prednostna naloga Turčije ostaja odstavitev Al Asadovega režima v Siriji. Po njegovem mnenju bi lahko zračni napadi pod vodstvom ZDA brez politične strategije samo podaljšali nestabilnost. Turčija obtožuje Al Asada, da je s svojo sektaško politiko spodbudil širjenje skrajne skupine Islamska država.

"Metanje kopice bomb iz zraka je samo začasna rešitev ter samo prelaga grožnjo in nevarnost. Svet pa mora vedeti, da Turčija ni država, ki jo bodo izkoriščali v iskanju rešitve," je Erdogan dejal turškim poslancem.

Po več mesecih zadržanosti pri boju proti Islamski državi, kar je glavobole povzročalo Zahodu, je Turčija zdaj obrnila ploščo in pred kratkim namignila, da se bo pridružila mednarodni koaliciji proti džihadistom.

Nato stoji ob strani Turčiji
Novi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je dejal, da bo zavezništvo priskočilo na pomoč Turčiji, če bi sledil napad na njeno ozemlje. Skrajneži so se namreč v zadnjih dveh tednih v Siriji približali turški meji z obleganjem obmejnega mesta Kobane in njihovi položaji so zdaj tarča bombardiranja koalicijskih sil.

Skrajneži naj bi bili od Kobaneja, ki ga je v strahu zapustilo več deset tisoč ljudi, oddaljeni le tri kilometre. Gre za strateško pomembno mesto. Če bi ga Islamska država zavzela, bi v svoje roke dobila neomejen nadzor nad velikim pasom sirsko-turške meje.

Poleg tega se pripadniki Islamske države tudi nevarno pridružujejo grobnici Sulejmana Šaha, starega očeta ustanovitelja Otomanskega cesarstva, ki leži na severu Sirije, a jo Turčija označuje za svoje ozemlje in je dala jasno vedeti, da jo bo branila.

Turčija ima 1.200 kilometrov dolgo mejo z Irakom in Sirijo, v državo pa se je zateklo že milijon in pol beguncev iz sirske državljanske vojne. V Ankari se bojijo, da bodo zavezniški napadi okrepili Al Asada in tudi kurdske borce, ki so povezani s Kurdi v Turčiji, kjer se že štiri desetletja borijo za večjo avtonomijo.

"Turčija se nima namena vmešavati v notranje zadeve druge države in si ne želi prisvojiti ozemlja druge države. A mir in stabilnost v regiji pomenita mir in stabilnost v Turčiji," je turški predsednik še dejal poslancem in jih pozval h glasovanju za vojaško posredovanje.

ZDA skupaj z arabskimi zaveznicami že več kot teden dni izvajajo zračne napade na položaje Islamske države v Siriji, že skoraj dva meseca pa v Iraku. V tej državi pa v zračnih napadih po novem sodelujeta tudi Francija in Velika Britanija.

Al Abadi ne želi arabskih letal
Iraški premier Hajdar Al Abadi je dejal, da odločno nasprotuje sodelovanju arabskih držav v zračnih napadih na skrajneže v Iraku. V ameriški koaliciji izmed arabskih držav sodelujejo Jordanija, Bahrajn, Savdska Arabija, Katar in Združeni arabski emirati.

V pogovoru za BBC je Al Abadi dejal, da so zahodna letala zapolnila pomanjkljivosti, s katerimi se je iraška vojska spopadala v boju proti Islamski državi.

Ob tem je poudaril, da ne potrebujejo tujih vojakov na iraškem ozemlju, ampak samo dobro zračno podporo. Opozoril je še, da so mednarodne in regionalne delitve privedle do vzpona Islamske države na velikem delu ozemlja v Iraku in Siriji.