Nasprotniki Recepu Tadžipu Erdoganu očitajo, da je islamist, čeprav se sam predstavlja za konservativnega demokrata. Zbrani protestniki so nosili turške zastave in slike Mustafe Kemala Ataturka, očeta moderne Turčije.

Protestniki so se zbrali ob mavzoleju Ataturka in vzklikali gesla v podporo laični državi in zakonom, ki jasno in strogo omejujejo vpliv religije v politiki.

V preteklosti je denimo Erdoganova stranka skušala kriminalizirati prešuštvo, česar tudi zaradi pritiska Evropske unije ni storila. Glede na to, da turškega predsednika voli parlament, v njem pa ima Erdoganova stranka večino, je od nje odvisno, koga bo izbrala, na to torej javnost nima vpliva, kakor tudi ne kdo drug, denimo vojska, ki se čuti skrbnika turške sekularne identitete.

Kljub dokaj omejenim predsedniškim pristojnostim položaj predstavlja zadnjo oviro za sprejetje ali spremembo zakonodaje. Predsednik ima namreč pravico veta na zakone in končno besedo pri imenovanju visokih vladnih predstavnikov.

Sezer pojem sekularizma
Pod zdajšnjim predsednikom Ahmetom Necdetom Sezerjem je ta funkcija postala simbol sekularizma. Nekdanji ustavni sodnik Sezer je namreč podal veto na številne zakone, ki so bili po njegovem mnenju v nasprotju s sekularnostjo države, s prevlado stranke v parlamentu in z Erdoganom na položaju predsednika se po mnenju protestnikov odpira možnost za večji vpliv religije. Bolj črnogledi pri zaščiti turške sekularnosti razmišljajo tudi o posredovanju
vojske.

Nov predsednik do 16. maja
Turške predsedniške volitve bodo potekale maja, v ponedeljek pa se začne desetdnevni rok zbiranja kandidatur. Volili ga bodo v enodomnem parlamentu, v katerem ima Erdoganova Stranka za pravičnost in razvoj (AKP) 354 od 550 sedežev. Za izvolitev so možni največ trije krogi glasovanja, ki morajo biti končani do 16. maja.