Turški mediji so poročali, da je turška volilna komisija preštela 99 odstotkov oddanih glasovnic, in da je za spremembe ustave glasovalo 58 odstotkov volivcev, 41 odstotkov pa jih je spremembe zavrnilo. Rezultat pomeni zmago zagovornikov sprememb, ki naj bi prinesle modernizacijo države na njeni poti proti Evropski uniji.

Uradnih rezultatov turška volilna komisija še ni objavila, naj pa bi to storila še nocoj. Referenduma se je udeležilo 77 odstotkov od približno 50 milijonov volilnih upravičencev.

Preizkus za premierja Erdogana
Turki so bili pred referendumom precej razdeljeni glede podpore spremembam. Referendum je bil tudi preizkus podpore konservativni stranki premierja Recepa Tayyipa Erdogana pred parlamentarnimi volitvami, ki bodo naslednje leto, rezultat pa pomeni veliko priznanje premierjevi politiki.

Premier Erdogan je po objavi prvih rezultatov povedal, da je Turčija prestopila zgodovinski mejnik, ko je podprla spremembe ustave. Povedal je, da je rezultat poraz za zagovornike vojaških udarov.

Manjša pristojnost vojske in vojaških sodišč
Pri ustavnih spremembah gre za sveženj 26 reformnih ukrepov, s katerimi bi okrepili demokracijo v državi ter zmanjšali pristojnosti vojske in vojaških sodišč. Reforme med drugim odpirajo pot za civilna sojenja visokim predstavnikom vojske, otežujejo razpustitev političnih strank in dajejo parlamentu besedo pri imenovanju vrhovnih in ustavnih sodnikov. Poleg tega sta predvideni krepitev pravic žensk in otrok, pa tudi uvedba kolektivnih pogajanj o plačah javnih uslužbencev.

Vlada je prepričana, da bodo spremembe ustave, ki so jo spisali leta 1982, okrepile turško demokracijo, opozicija pa je spremembam ustave nasprotovala, saj so bili prepričani, da skuša premier Erdogan tako le utrditi položaj lastne stranke, ki se zavzema za večjo vlogo islama v državi.

Referendum potekal mirno, prijeli nekaj nasilnežev
Referendum je sicer minil dokaj mirno, le na kurdskih območjih je prihajalo do posameznih oblik nasilja in spopadov. Glavna kurdska stranka BDP je pozivala k bojkotu referenduma, ker predlagane spremembe ne upoštevajo tudi kurdske manjšine, številni privrženci stranke pa so z nasiljem grozili vsem, ki so se nameravali udeležiti referenduma. Policija je po vsej državi prijela 138 ljudi, ki so zapovedovali drugim, kako morajo voliti, ali jim grozili, da se referenduma ne smejo udeležiti.

Voditelj ljudske republikanske stranke (CHP), največje turške opozicijske stranke, Kemal Kilicdaroglu, ni mogel oddati svojega glasu na referendumu, saj ni bil vpisan v register volivcev. Kilicdaroglu, ki je glavni nasprotnik ustavnih sprememb, ni sporočil svojega novega naslova, ko se je preselil, s tem pa je po poročanju medijev naredil usodno napako, saj naj bi štel vsak glas.

Gül in Erdogan pozvala k spremembam
Turški predsednik Abdulah Gül je v Ankari Turke pozval k enotnosti. "Turčija mora biti enotna in gledati naprej, svojo energijo mora usmeriti v reševanje vprašanj svojih ljudi in za prihodnost države. V demokraciji ima zadnjo besedo vedno ljudstvo, zato bi rad spomnil vse, da naj izid sprejmejo resno in ga spoštujejo," je povedal predsednik. Premier Erdogan je svoj glas oddal v Carigradu in dejal, da je referendum pomemben korak za demokracijo v Turčiji.