V času vladanja Saparmurata Nijazova so njegov obisk v vsakem kraju začeli s petjem otrok, plesalci in prisego predsedniku. Gurbangulij Berdimuhamedov, ki je po smrti Nijazova postal predsednik te s plinom bogate srednjeazijske države, je dejal, da so za petje in plese festivali, prisego pa naj otroci izrečejo le, ko gredo prvič v šolo in jim je kasneje ni treba ponavljati ob vsaki priložnosti.

Nijazov je okrog sebe razvil močen kult in se poimenoval Turkmenbaši, kar pomeni oče Turkmencev. V večjih krajih si je dal postaviti svoje kipe, v prestolnici Ašgabat celo zlatega, ki se vrti v smeri sonca. Pod njegovim režimom se je vsak uradni dogodek od šolskih prireditev do zasedanja parlamenta začel s prisego predsedniku.

Turkmenbaši je napisal knjigo Rukhnama, kjer so zbarne njegove misli in napotki za življenje. Knjiga ima v mošejah svoje mesto polega korana, postalo pa je tudi obvezno čtivo za šolarje, ki so morali iz nje opraviti še preizkus znanja. Branje Rukhname je med drugim obvezno tudi pred opravljanjem vozniškega izpita.