"Če se je treba opravičiti v imenu države ... se bom opravičil in se opravičujem," je v govoru pred člani svoje Stranke za pravičnost in razvoj (AKP) v Ankari dejal Erdogan. Gre za prvo uradno opravičilo oblasti za nasilje nad pretežno kurdskim prebivalstvom v tedanji provinci Dersim, ki je zahtevalo več tisoč smrtnih žrtev.

Erdogan je, sklicujoč se na uradne dokumente, priznal, da je turška vojaška kampanja proti Kurdom v letih 1936-1939, ko so se Kurdi upirali poskusom novoustanovljene turške republike, da tam izvaja oblast, zahtevala življenja 13.806 ljudi.

Kampanja je vključevala zračne napade, uporabo strupenih plinov in množične usmrtitve v provinci Dersim, pozneje preimenovani v Tunceli, kjer so živeli pretežno Kurdi alavitske veroizpovedi.

Iskreno opravičilo ali oportunistična poteza?
"Dersim je eno najbolj tragičnih in žalostnih poglavij naše sodobne zgodovine," je poudaril Erdogan in dodal, da je treba dogodke tistega časa, o katerih so turške oblasti do zdaj vztrajno molčale, podrobno preučiti. "Tisti, ki nimajo poguma, da bi se spominjali temnih plati svoje preteklosti, ne morejo graditi prihodnosti," je dodal.

Kurdi so opravičilo sprejeli z nezaupanjem, saj menijo, da gre za oportunistično potezo proti sekularni opozicijski Republikanski ljudski stranki (CHP). Premier se je z opravičilom namreč odzval pozivu predsednika CHP-ja Kemala Kilicdarogluja, po rodu iz Dersima, da se mora država soočiti s svojo preteklostjo. Ergodan je k prevzemu odgovornosti za tragične dogodke pozval tudi Kilicdaroglujev CHP. Stranka, ki jo je ustanovil oče sekularne Turčije Mustafa Kemal Atatürk, je namreč Turčiji vladala od nastanka moderne države leta 1923 do leta 1946.

Poslanec iz vrst Erdoganovega AKP-ja je nedavno predlagal preimenovanje carigrajskega mednarodnega letališča Sabiha Gökcen, saj nosi ime Atatürkove posvojenke, ki je kot pilotka dejavno sodelovala pri bombardiranju Dersima.