Po izrednem zasedanju ukrajinskega sveta za nacionalno varnost je Porošenko sporočil, da bodo vojaške enote napotili v mesta Mariupol, Berdjansk, Harkov in severno od regije Lugansk. Predsednik je sklical zasedanje sveta po volitvah v samooklicanih republikah Doneck in Lugansk, ki so jih organizirali proruski uporniki.

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je medtem dejal, da Rusija znova krepi svojo vojaško prisotnost ob meji z Ukrajino in nadaljuje urjenje ter oboroževanje proruskih upornikov. "Opazili smo premikanje ruskih sil v bližino meje z Ukrajino," je povedal Stoltenberg.

Kljub ukazu o vojaški okrepitvi na vzhodu države je Porošenko zatrdil, da Kijev ostaja zavezan mirovnemu dogovoru, čeprav so separatisti izvedli volitve, ki jih ukrajinska vlada in zahodne države ne priznavajo, medtem ko so za Rusijo legitimne. Takoj po volitvah je sicer dejal, da razmišlja o preklicu določil mirovnega dogovora, ki podeljuje poseben avtonomen status uporniškim regijam.

V Donecku in Lugansku so v nedeljo potekale predsedniške in parlamentarne volitve, na katerih sta slavila dva proruska kandidata. Porošenko je dejal, da gre za "psevdovolitve" in da njihovih izidov ne bodo nikoli priznali za legitimne. Volitve so po njegovem mnenju groba kršitev dogovora iz Minska, ki so ga 5. septembra podpisali Ukrajina, Rusija in predstavniki uporniških skupin.

Ukrajina in Zahod vztrajata, da morajo biti uporniške regije izvzete iz omenjenega dogovora in da morajo biti volitve tam izvedene v skladu z ukrajinsko zakonodajo decembra.

V obeh regijah sta že prisegla zmagovalca volitev. Za predsednika Ljudske republike Doneck je prisegel Aleksander Zaharčenko in za predsednika Luganske ljudske republike Igor Plotnicki.

Mogherinijeva: Ohranimo upanje iz dogovora iz Minska
Tudi ZDA so obsodile volitve in izrazile zaskrbljenost nad izjavo ruskega zunanjega ministrstva, ki je volitve označilo za zakonite. Nova visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je volitve označila za novo oviro na poti proti miru, Nemčija pa rusko podporo izidov za "nerazumljivo".

Mogherinijeva je še opozorila, da je zdaj treba narediti vse, da se ohrani vsaj nekaj upanja iz dogovora med Rusijo in Ukrajino v Minsku. "Storiti moramo vse, da očesce upanja, ki je bilo odprto v Minsku, prinese rezultate. Če bomo sprejeli, da je proces iz Minska mrtev, bi bil nov dialog težek, če ne celo nemogoč," je menila.

Ukrajinski zunanji minister Pavel Klimkin je v pogovoru za nemški Bild dejal, da bodo ukrajinske oblasti vrnile območja na vzhodu države. "Nekatere regije na vzhodu Evrope so v bistvu pod nadzorom proruskih teroristov in ruskih vojakov. To so ukrajinska območja in mi jih jo bomo vrnili," je dejal Klimkin. Ob tem ni omenjal podrobnosti o mogočem vojaškem posredovanju, potem ko so se ukrajinski vojaki umaknili z vzhoda države.

Mednarodno skupnost je tudi pozval k dodatnemu pritisku na Rusijo in okrepitev sankcij. "Ukrajinske sile so pripravljene braniti svojo zemljo kot še nikoli do zdaj," je dodal.

Separatisti opozarjajo Kijev
Proruski separatisti so medtem vlado v Kijevu opozorili pred neuspehom mirovnega sporazuma. Vodja separatistov Denis Pušilin je za rusko televizijo Rossija-24 dejal, da je Kijev ljudi v Doneškem bazenu predolgo "pustil v temi". In zato so se morali uporniki sami organizirati in izvesti regionalne volitve.

Glede Porošenkove napovedi o umiku delne avtonomije regij je Pušilin dejal, da gre za "histerični napad" predsednika, a obenem dodal, da "to ne bi bilo nič slabega, saj sporazum tako ali tako ne deluje".