Tožilstvo trdi, da je obstreljevanje ukazala Savčenkova, zato za 34-letno častnico in poslanko ukrajinskega parlamenta zahtevajo 23 let zapora, kazen pa bo izrečena v torek.

Savčenkova, v Ukrajini simbol upora proti proruskim skrajnežem in ena prvih ženskih pilotk v državi, je med napadom v bojih na vzhodu Ukrajine sodelovala kot prostovoljka. Sodišče je razsodilo, da je Savčenkova delovala na temelju političnega sovraštva.

Njeni odvetniki po drugi strani trdijo, da spisek telefonskih pogovorov dokazuje, da so proruski uporniki Savčenkovo zajeli še pred smrtjo novinarjev Igorja Korneljuka in Antona Vološina.

Savčenkova, na gladovni stavki od začetka marca, vse obtožbe zanika. Okoliščine njene aretacije ostajajo nejasne. Ruska stran trdi, da je prišla v državo prostovoljno in nezakonito, preoblečena v begunko, sama pa vztraja, da so jo na vzhodu Ukrajine ugrabili pripadniki proruskih sil najmanj eno uro pred obstreljevanjem in jo na silo prepeljali čez mejo.

"Farsa"
Njen ruski odvetnik Mark Fejgin je že pred izrekom sodbe dejal, da "ni dvoma", da bo sodišče v Donecku na jugu Rusije njegovo stranko obsodilo na "par ducat let". "Tu sta na delu propagandna mašinerija ter popolna odsotnost pravičnosti in svobode," je na Twitterju zapisal Fejgin, sicer opozicijski politik in goreč kritik ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je med drugim branil tudi članice Pussy Riot.

Ukrajina in številne zahodne države (tudi Slovenija) so sojenje kritizirale, češ da gre za farso. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Federica Mogherini je dejala, da bi morali Savčenkovo "nemudoma in brezpogojno" osvoboditi, medtem ko je ameriška veleposlanica v Združenih narodih Samantha Power sojenje opisala kot absurdno.

Odnosi med Rusijo in Ukrajino - hkrati pa tudi odnosi med Rusijo in Zahodom - so se po dogodkih leta 2014 na vzhodu Ukrajine močno poslabšali. Moskva je polotok Krim marca tistega leta po referendumu o samoodločbi priključila, Zahod pa jo obtožuje, da skrivoma podpira upornike.