Ukrajinski napadi v regiji Zaporožje na jugu Ukrajine se nadaljujejo, so navedli ruski uradniki in vojaški blogerji. Drugo noč zapored so enote ob pomoči tankov, topništva in brezpilotnih letalnikov prodirale proti mestu Orihiv.

Ukrajinska stran je sporočila, da je v nočnih zračnih napadih umrl najmanj en človek. Ob tem naj bi ukrajinske sile v napadih, ki so trajali šest ur, sestrelile štiri od šestih raket in 10 od 16 brezpilotnih letalnikov, poroča Reuters.

Cilj ukrajinskih sil je ponoven dostop do Azovskega morja

Več vojaških strokovnjakov ocenjuje, da bo fokus napadov dolgo pričakovane ukrajinske protiofenzive regija Zaporožje. Po njihovih ocenah si Kijev prizadeva za ponoven dostop do Azovskega morja, z uspešno protiofenzivo na tem območju pa bi razdelili ruske okupacijske sile na dve ločeni polovici. Kot poroča BBC, to ne bi le oslabilo njihovih bojnih sposobnosti, temveč bi s tem prekinili tudi kopensko povezavo do polotoka Krima, ki ga je Rusija enostransko priključila leta 2014.

Večina regije Zaporožje je pod ruskim nadzorom, tudi jedrska elektrarna, glavno mesto regije z istim imenom pa je pod ukrajinskim nadzorom.

Ruski vojaški blogerji so poročali, da so ukrajinske sile ponoči znova začele napade. Proruski bloger Vladimir Rogov je navedel, da potekajo boji med Orihivom in Tokmakom, pri čemer je dejal, da ruske sile držijo svoje položaje. Mesto Tokmak je po ocenah vojaških poznavalcev ključen cilj ukrajinskih sil, z njegovim zavzetjem bi se odprla pot proti Azovskemu morju.

Ruski obrambni minister Sergej Šojgu je v četrtek dejal, da so ruske sile odbile ukrajinske napade na tem območju.

V sosednjem Hersonu, kjer odpravljajo tudi posledice poplav po uničenju jezu Nova Kahovka, naj bi ruske sile izvedle več zračnih in kopenskih napadov.

Predtem je ameriški inštitut za vojaške študije (ISW) poročal, da se je ukrajinska protiofenziva začela, čeprav uradni Kijev tega ni potrdil. "Načrti imajo raje tišino. Ofenziva se ne bo začela na družbenih omrežjih," je v četrtek dejala namestnica ukrajinskega obrambnega ministra Hana Maljar.

Ukrajinska stran je več mesecev načrtovala obsežno protiofenzivo, z njo pa so čakali čim dlje, da bi v vmesnem času zbrali čim večje število vojakov in predvsem prejeli vojaško opremo od zahodnih zaveznikov.

Sorodna novica Leon Cizelj: Hlajenje reaktorjev v Zaporožju ne bo težava

Putin: Kijevu ni uspelo

Putin je medtem dejal, da je ukrajinska vojska začela dolgo pričakovano protiofenzivo, vendar pa Kijevu do zdaj "ni uspelo" doseči ciljev. Da se je ukrajinska ofenziva, ki so jo več mesecev napovedovali v Kijevu, že začela, so te dni ugibali tudi nekateri mednarodni mediji, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

"Zagotovo lahko trdimo, da se je ta ukrajinska ofenziva začela," je dejal Putin v videointervjuju, ki ga je na Telegramu objavil ruski novinar.

Ob tem je zatrdil, da do zdaj ukrajinske enote "niso dosegle svojih ciljev na nobenem odseku fronte".

Dejal je, da spopadi trajajo "že pet dni, z intenzivnimi boji včeraj in dan prej". Ukrajinska vojska je po njegovih besedah utrpela znatne izgube, vendar "ofenzivni potencial kijevskega režima še vedno ostaja". "Ne bom govoril o številkah, vendar so impresivne," je dejal ruski predsednik.

Ruske oblasti in vojska so v preteklih dneh sporočile, da so ukrajinske sile sprožile napade v regiji Zaporožje na jugovzhodu Ukrajine, kar naj bi bila uvodna faza v protiofenzivo, da pa je ruska vojska napade odbila. Kijev je medtem zatrdil, da je glavno središče spopadov še vedno na vzhodu Ukrajine, medtem ko podrobnosti o razmahu na jugu države ni podal, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kdo je razstrelil jez Nova Kahovka?

Ukrajina in Rusija se medsebojno obtožujeta za odgovornost za uničenje jeza Nova Kahovka, v katerem je po navedbah ukrajinskega notranjega ministra umrlo pet ljudi, 13 ljudi še vedno pogrešajo. Ruske oblasti poročajo o osmih žrtvah na območju, ki je pod nadzorom ruskih sil.

Ukrajinski obveščevalci so danes na Telegramu objavili minuto in pol dolg tonski posnetek domnevnega pogovora, v katerem se dva neidentificirana moška v ruščini pogovarjata o posledicah delne zrušitve jeza in v katerem eden od njiju pove, da so za zrušitvijo ruski saboterji, poroča Guardian.

BBC navaja podatek romunske seizmološke postaje v Bukovini, da je eksplozija nastala v torek ob 2.54.

ZN zavrača kritike Kijeva

Združeni narodi so zavrnili kritike Kijeva, da se niso odzvali na uničenje jezu. Koordinatorica ZN-a Denise Brown, ki je na poplavljenem območju, je dejala, da so humanitarne organizacije zelo hitro prispele na območje. Danes naj bi tja prišel konvoj petih tovornjakov z nujnimi pripomočki. Po navedbah ZN-a je na območjih pod ukrajinskim nadzorom prizadetih 17.000 ljudi, a bi lahko bila resnična številka še višja. Kot smo že poročali, je velika bojazen, da so se zaradi poplav premaknile mine na tem območju.

Več tisoč ljudi zdaj nima dostopa do pitne vode, opozarjajo organizacije.

Na Telegramu je objavljenih več sto objav, v katerih ujeti prebivalci prosijo za pomoč, večina jih živi na območju pod ruskim nadzorom. "Tri dneve brez hrane in pijače. Počasi umiramo. Prosim, pomagajte," je zapisala Svetlana, ki živi na območju pod ruskim nadzorom. Po njenih navedbah je na enem naslovu ujetih 35 prebivalcev, med njimi so tudi otroci. "Vsi so na bližnji strehi, otroci jočejo in vpijejo," je zapisala.

IAEA: Jedrska elektrarna še vedno prejema vodo za hlajenje

Izvršni direktor ukrajinskega upravitelja jezu Ukrhidroenergo Igor Sirota je v četrtek opozoril, da je raven vode v akumulacijskem jezeru padla pod kritično točko 12,7 metra. Kot je pojasnil, jedrska elektrarna v Zaporožju zdaj iz jezera ne more več črpati vode, potrebne za hlajenje, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Nasprotno je sporočil generalni direktor IAEA-ja Rafael Grossi, ki zatrjuje, da jedrska elektrarna še naprej črpa vodo za hlajenje iz akumulacijskega jezera. "Dozdajšnje analize kažejo, da bodo črpalke verjetno še vedno delovale, tudi če se gladina spusti na približno 11 metrov ali morda še nižje," je poudaril.

Ponovil je, da je osebje jedrske elektrarne že izvedlo ustrezne ukrepe za omejitev porabe vode. "Zdaj pa si prizadevajo preiti na alternativne vire oskrbe z vodo," je nadaljeval in kot eno izmed možnosti poudaril ogromen bazen ob jedrski elektrarni, ki bi lahko več mesecev zagotavljal vodo za hlajenje. "Kljub temu so splošne razmere na področju jedrske varnosti še vedno negotove in potencialno nevarne. Prav tako še ni znan obseg škode na jezu in kdaj ter na kateri ravni se bo akumulacijsko jezero stabiliziralo," je še dodal.

Strokovnjaki IAEA-ja v jedrski elektrarni so medtem zaprosili za dostop do mesta, kjer se meri nivo vode v jezeru, Grossi pa namerava jedrsko elektrarno v Zaporožju obiskati prihodnji teden.

Rusija Madžarski predala vojne ujetnike

Medtem je Rusija Madžarski predala enajst ukrajinskih vojnih ujetnikov madžarskega rodu iz Ukrajine, s čimer je ugodila prošnji Budimpešte. Ukrajina po poročanju madžarskih medijev v postopku predaje ni bila udeležena. Novico je potrdil podpredsednik madžarske vlade Zsolt Semjen, ki se pri tem sklicuje na izjavo Ruske pravoslavne cerkve na Madžarskem.

"To je bila moja človeška in domoljubna dolžnost," je glede predaje ujetnikov dejal Semjen na televiziji ATV, pri čemer je potrdil četrtkovo sporočilo Ruske pravoslavne cerkve, ki naj bi na prošnjo madžarske vlade posredovala pri predaji ujetnikov. Kot podpredsednik vlade premierja Viktorja Orbana je Semjen pristojen tudi za cerkvena vprašanja, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Ruska pravoslavna cerkev na Madžarskem je v četrtek zvečer sporočila, da so nekatere vojake, ki jih je zajela Rusija in se borijo na strani Ukrajine, prepeljali na Madžarsko. Po poročanju madžarskih medijev gre za enajst ujetnikov madžarskega rodu iz Zakarpatja. Odločitev o izročitvi ujetnikov po poročanju medijev ni bila dogovorjena z Ukrajino.

V Zakarpatju, najzahodnejši regiji Ukrajine, živi približno 150.000 etničnih Madžarov. Kot ukrajinski državljani so vpoklicani v ukrajinske oborožene sile tako kot drugi Ukrajinci. Pred letom 1918 je del Zakarpatja pripadal takratni Madžarski. Orbanova vlada od leta 2010 podeljuje madžarsko državljanstvo in potne liste etničnim Madžarom v sosednjih državah.

Madžarska kot članica EU-ja pod vodstvom Orbana goji do Moskve naklonjena stališča, ki se od začetka ruske agresije proti Ukrajini niso bistveno spremenila. To se odraža tudi pri odločitvah glede sankcij Unije proti Rusiji, do katerih je Budimpešta zadržana ali pa jim nasprotuje.

Orban je lani zagrozil z vetom, da bi preprečil uvrstitev patriarha Ruske pravoslavne cerkve Kirila, ki velja za podpornika ruske agresije proti Ukrajini, na seznam sankcij EU-ja. Orbanova vlada tudi zelo radodarno podpira Rusko pravoslavno cerkev v državi s finančnimi sredstvi.