"Nihče nam ne more vzeti naše pravice do zadnjega spopada," je na svojem Facebooku zapisal Dmitro Jaroš, sicer poslanec in lanski predsedniški kandidat. Pripadnike ultranacionalističnega Desnega sektorja (DS) najdemo tudi v ukrajinski vojski, ki pa so ji zadeve začele uhajati iz rok, ko se je izkazalo, da so ne samo radikalni, ampak tudi ne spoštujejo avtoritete in ne izpolnjujejo ukazov. V poskusu kompromisa je bil Jaroš letos imenovan za svetovalca poveljnika ukrajinske vojske Viktorja Muženka, a ga kaj dosti to ni pokorilo.

Pred dobrim tednom se je tako v Lvovu in bližnjem Mukačevem blizu madžarske in slovaške meje zgodil obračun med pripadniki DS-ja in policijo, pri čemer sta bila dva člana DS-ja ubita, 13 pa ranjenih, zaradi česar je skupina pozvala k odstopu ukrajinskega notranjega ministra Arsena Avakova.

Izdajalska vlada
Jaroš je zdaj ukrajinsko vlado označil za "izdajalce" in "bandite", ki jih zanima samo denar. "Ustavimo izdajalce, ki zasedajo visoke položaje in hočejo destabilizirati situacijo v korist sovražniku ter ignorirajo zasluge prostovoljskih gibanj," je zapisal. "Medtem ko mi prelivamo kri za obrambo naše domovine, oni služijo in počnejo vse, da bi se vojna vlekla kar se da dolgo."

Po smrtonosnih spopadih s policijo oboroženi pripadniki DS-ja v Mukačevu zdaj nočejo položiti orožja brez ukaza svojih poveljnikov in so še kar postavljeni na okopih po gozdovih okoli mesta. Območje so evakuirali, vsa pogajanja pa so propadla. Kot poroča RT, je Desni sektor postavil tri svoje kontrolne postaje (dve na meji s Poljsko, eno na meji z Belorusijo), da bi preprečil okrepitvam, da bi dosegle Mukačevo.

Ukrajinski predsednik Petro Porošenko je 13. julija izdal ukaz, po katerem bi se morale vse nezakonite oborožene skupine razorožiti, na kar so nacionalisti odgovorili, da se ukaz na prostovoljsko organizacijo ne more nanašati, saj niso banditi in le branijo neodvisnost in ozemeljsko celovitost Ukrajine.

Tihotapljenje in korupcija
Odnosi med DS-jem in oblastmi so se zaostrili 11. julija, povod za oboroženi spopad pa naj bi bila že dalj časa trajajoča vojna za ozemlje med pripadniki DS-ja in lokalnim poslancem Mikhailom Lanjem, ki ima v lasti vrsto družb in poslopij v mestu, skupini pa odkrito nasprotuje. DS vztraja, da niso bili oni tisti, ki so sprožili oborožen obračun, ampak policija, ki je po njihovih besedah v postelji s skorumpiranim politikom, ki nadzira tihotapske poti v gorati karpatski pokrajini. DS zahteva sodni pregon lokalnih oblasti in ločen pregon Lanja in njegove "tolpe", ob tem pa poziva k novim množičnim protestom na kijevskem Trgu neodvisnosti - tokrat proti aktualnim oblastem.

Ob spopadih na zahodu države med prostovoljskimi desničarskimi milicami in lokalnimi oblastmi vse bolj narašča strah, da se bo konflikt, za zdaj omejen na vzhod Ukrajine, še razširil, kar bi še dodatno destabiliziralo krhko politično ravnotežje v državi. Ob tem pa se, kot izpostavlja BBC, tudi vse bolj razkriva sporna in skrajno tvegana naveza med ukrajinsko vlado in prej omenjenimi milicami, ki se pomagajo ukrajinski vojski boriti proti proruskim upornikom na vzhodu.

Kljub zelo zaostrenim odnosom namreč Kijev ta trenutek še kako potrebuje prostovoljske bataljone, ki so pogosto bolj motivirani od navadne ukrajinske vojske in so bili v prvih bojnih vrstah nekaterih najhujših spopadov. Večina teh bataljonov je sicer sprejela neposredno poveljstvo Kijeva, nekateri, kot je DS, pa še vedno vztrajajo kot neodvisna enota in sledijo svoji lastni agendi.

Tri teorije
Kaj točno se je zgodilo v Mukačevem, še vedno ni povsem jasno. Pripadniki DS-ja trdijo, da so skušali ustaviti tihotapljenje cigaret v Evropsko unijo - posel, ki prinaša milijonske dobičke, hkrati pa naj bi prispeval h korupciji tamkajšnjih oblasti. Spet drugi pravijo, da je pravzaprav DS tisti, ki tihotapi cigarete in je postal prepleten s kriminalnimi interesi. Še tretja različica ozadja pa je, da so se v skupino infiltrirale ruske posebne enote z namenom provokacij in destabilizacije države. Dokazov, ki bi podpirali katero koli izmed teh teorij, ni, je pa jasno, da so DS-jeve milice težko oborožene, njihov arzenal pa je impresiven celo za vojaške razmere.

Za nameček pa je skupina še politična stranka - resda ne prav velika, saj je na lanskih parlamentarnih volitvah prejela le dva odstotka glasov, pa vseeno. In kot izpostavlja BBC, Ukrajinci na DS večinoma gledajo pozitivno, saj jih vidijo kot domoljube, ki branijo državo pred rusko agresijo.