Vodja nekdanje vojaške hunte, ki je leta 1973 v Čilu s silo prevzela oblast v državi, je umrl zaradi slabega zdravja, ki se mu je vleklo že več let. Pred dobrim tednom je preživel srčni napad.

Pinochetu so večkrat poskušali soditi, ker naj bi med vladanjem dal ubiti okoli 3.000 političnih nasprotnikov, na desettisoče naj bi bilo mučenih, približno 200.000 pa naj bi jih bilo prisiljeno zapustiti državo. Sojenja sicer nikoli niso končali, ker je bil Pinochet preslaboten. Od leta 1993 je namreč Pincohet živel s srčnim spodbujevalnikom, bolehal pa je tudi za sladkorno boleznijo in artritisom.

Vojak od mladih nog
Nekdanji čilski voditelj se je rodil 25. novembra 1915 v Valparaisu, okoli 100 kilometrov zahodno od prestolnice Santiago. Izhaja iz francoske družine, ki je v začetku 18. stoletja zapustila Bretanjo. V vojaško šolo se je vpisal s 15 leti, a je bil sprejet šele pri 17. Leta 1940 se je poročil z Lucio Hiriat, s katero imata tri hčerke in dva sinova.

Od leta 1947 naprej je kot vojaški stotnik vodil oporišče Iquique na severu Čila, kjer so bili zaprti voditelji Komunistične partije. Takratni predsednik Gabriel Gonzalez Videla je partijo namreč prepovedal.

Leta 1970 je na volitvah v Čilu zmagal socialist Salvador Allende, istega leta pa je Pinochet napredoval v generala. Ko je tri leta pozneje z mesta načelnika generalštaba odstopil general Carlos Prats, je za svojega naslednika predlagal prav Pinocheta, ker je od njega dobil veliko dokazov zvestobe.

Prevrat takoj po napredovanju
Le tri tedne zatem, 11. septembra 1973, je Pinochet z državnim udarom na predsedniškem položaju zamenjal marksista Allendeja, ki je pri tem tudi umrl.

Prvi davek, ki ga je terjal Pinochetov prihod na oblast, so bili množični poboji političnih nasprotnikov. Sledila so zaprtja voditeljev levice, izgnanstvo več sto tisoč Čilencev in nasilno zatiranje protestov, na katerih je prebivalstvo od leta 1983 zahtevalo vrnitev demokracije.

Leta 1986 se je Pinochet izognil atentatu, ki ga je skušala izvesti Domoljubna fronta Manuela Rodrigueta (FPMR), levičarska oborožena skupina, ki je bila povezana s Komunistično partijo.

Neuspešni procesi
Pinochet je položaj zapustil leta 1990, dve leti po tem, ko mu državljani na referendumu niso potrdili še enega osemletnega predsedniškega mandata. Vse do leta 1994 je ostal na mestu poveljnika vojaških sil. Po ustavi, ki jo je priredil sam, mu je pripadal tudi dosmrtni senatorski stolček.

Leta 1998 so mu skušali soditi v Španiji, ker naj bi bile njegove žrtve tudi Španci, vendar sojenja nikoli ni bilo. V tem času je bil namreč Pinochet v Veliki Britaniji, kjer je 17 mesecev preživel v hišnem priporu, nato pa so ga britanske oblasti zaradi slabega zdravja predale Čilu.

Leta 2004 so Pinochetu sodili za operacijo Kondor, katere cilj je bila prav tako odstranitev političnih nasprotnikov. Takrat se je vrhovno sodišče odločilo, da Pinochetu odvzame imuniteto, a obsojen ni bil nikoli.

Na 91. rojstni dan je Pinochet objavil sporočilo, v katerem je prevzel politično odgovornost za zločine, ki so se zgodili med njegovim vladanjem. Hkrati pa je dejal, da se je sam nenehno trudil, da bi bil Čile lep kraj za življenje.

M. R.