Špegelj velja za soustanovitelja sodobnih hrvaških oboroženih sil in je bil eden izmed poveljnikov hrvaškega Zbora narodne garde (ZNG).

S položaja hrvaškega ministra za obrambo je odstopil julija leta 1991, ker se takratni hrvaški predsednik Franjo Tuđman ni strinjal z njegovim načrtom operacij hrvaških oboroženih sil proti JLA v času, ko je jugoslovanska vojska konec junija napadla Slovenijo.

Špegelj je namreč podpiral hrvaško-slovenski dogovor o skupni obrambi Hrvaške in Slovenije in si prizadeval za napade na objekte JLA na Hrvaškem, medtem ko je potekala vojna v Sloveniji.

Pozneje je v intervjujih poudarjal, da je Tuđman takrat izdal Slovenijo, medtem ko so njegovi kritiki trdili, da Hrvaška ni bila pripravljena na tovrstne vojaške operacije.

Past jugoslovanskih agentov
Kot drugi hrvaški obrambni minister je po prevzemu položaja leta 1990 začel oboroževanje Hrvaške, ki je bila prisiljena orožje kupovati na črnem trgu. Iz teh časov je znan tudi videoposnetek, ki ga je pripravila jugoslovanska vojaška obveščevalna služba in v katerem je posnela pogovor svojih podtaknjenih agentov ter Špeglja o nakupu in tihotapljenju orožja iz Madžarske na Hrvaško.

Pozneje je bil Špegelj eden glasnejših kritikov Tuđmanove politike, tudi zaradi odnosa do BiH-a. Odnos s Tuđmanom je opisal tudi v avtobiografiji "Sjećanje vojnika" (Spomini vojaka), objavljeni leta 2001.

Rodil se je 11. novembra 1927 v Starem Gradcu pri Pitomači nedaleč od Virovitice. Od leta 1942 je bil med partizani in konec druge svetovne vojne dočakal kot poročnik partizanske vojske. Pozneje je uspešno končal najvišje vojaške šole in bil na različnih poveljniških položajih v JLA. Med drugim je bil poveljnik hrvaške teritorialne obrambe. Pred razpadom Jugoslavije je bil poveljnik petega vojaškega območja JLA s sedežem v Zagrebu.