Kot je zapisala državna televizija IRINN, je Rafsandžani "umrl po dolgotrajnem boju in nenehnih prizadevanjih, da bi izpolnil cilje islama in revolucije".

Utemeljitelj islamske revolucije
Rafsandžani velja za enega izmed utemeljiteljev islamske revolucije, s katero so kleriki leta 1979 odstavili šaha Mohameda Rezo Pahlavija in ustanovili versko državo.

Predsednik Irana je bil med letoma 1989 in 1997, leta 2005 pa je na volitvah izgubil v boju proti takratnemu protikandidatu Mohamedu Ahmadinedžadu in postal tudi njegov največji kritik. Kot predsednik Irana je zagovarjal gospodarske reforme, tj. prosti trg, tržno naravnano gospodarstvo, privatizacijo državne lastnine.

Zagovarjal je tesnejše odnose z Zahodom
Po letu 2009 je bil med zagovorniki izpustitve političnih zapornikov in se zavzemal za večjo politično svobodo za vse tiste politične stranke, ki so bile pripravljene delovati v skladu z ustavo, poroča BBC. Pozneje se je začel zavzemati tudi za boljše odnose z ZDA in Zahodom, da bi se država s tem izognila konfliktom.

Na predsedniških volitvah je junija 2013 svojo srečo kot reformistični kandidat poskusil znova, a ga je varnostni svet že maja diskvalificiral. Na volitvah je nato takrat podprl zdajšnjega predsednika Hasana Rohanija, ki je kandidiral pod sloganom "zmernost in preudarnost" in ki je pozneje z Zahodom dosegel jedrski dogovor in odpravo sankcij proti Iranu. Voditelja sta bila v prijateljskih odnosih - Rohani je bil celo nekaj ur pred Rafsandžanijevo smrtjo pri njem v teheranski bolnišnici Shohada.

Njegova zadnja funkcija v državi je bila na mestu vodje v 12-članskem svetu izvedencev, ki je verski in politični organ v državi in ki rešuje spore med iranskim parlamentom in Svetom varuhov.