Chetser Nez je bil član skupine 29 prvotnih "govorcev šifer" iz plemena Navajo, ki so izumili posebno metodo šifriranja v jeziku svojega plemena. Njihova metoda ni bila nikoli razkrita, za kar je zaslužna prav navajščina, ki ni nikoli obstajala v pisni obliki in jo je razen pripadnikov plemena govorilo le okoli 30 ljudi. Umrl je star 93 let.

Na zamisel, da bi navajščino uporabili za šifrirano komunikacijo, je prišel inženir Philip Johnston, ki je kot sin misijonarja odraščal v plemenu Navajo. S svojo idejo je navdušil marince, ki so nato leta 1929 izbrali 29 pripadnikov plemena Navajo in jim zaupali, da na osnovi svojega jezika sami izdelajo komunikacijsko šifro.

Navajščina je sama po sebi zelo zapletena in ni v sorodu z nobenim evropskim ali azijskim jezikom. Japonci so skušali njihovo posebno metodo šifriranja na vse načine razkriti, a jim to ni nikoli uspelo.

V skupini so govorci šifer delali v parih - eden je oddajal in sprejemal poročila, medtem ko je drugi pazil na morebitne napake.

Kot mladoletnik preslepil vojsko
Za marinca se je Chester Nez prijavil, ko je bil še v srednji šoli, zaradi česar je moral lagati o svoji starosti, da so ga sprejeli. Kot pripadnik 382. voda marincev se je med vojno bojeval na večini slavnih tihomorskih bojišč, kot so Guadalcanal, Guam in Peleiu. Pozneje je deloval tudi v vojni na Korejskem polotoku.

O svojih tajnih podvigih indijanski tajni agentje niso smeli govoriti do leta 1968, ko je ameriška vlada umaknila oznako zaupno z enega najbolj varovanih projektov druge svetovne vojne. Šele leta 2001 so prvi govorci šifer od tedanjega predsednika ZDA Georgea Busha mlajšega dobili najvišje vojaško odlikovanje, kongresno zlato medaljo.

Zaradi sladkorne bolezni je Chester Nez izgubil obe nogi, na koncu pa je umrl zaradi odpovedi ledvic. Vodja plemena Navajo Ben Shelly je njemu v čast ukazal spustiti zastave na pol droga po celotnem rezervatu, ki leži v zveznih državah Arizona, Nova Mehika in Utah.