Planinčeva je vlado Socialistične republike Jugoslavije vodila od leta 1982 do leta 1986.

Milka Planinc se je rodila novembra leta 1924 v Drnišu in pozneje odraščala v Splitu. Med drugo svetovno vojno se je pridružila partizanom, kjer je delovala kot politična komisarka in si pridobila naziv poročnice, piše Večernji list.

Pozneje se je iz mestne političarke v Zagrebu prebila v republiški vrh in leta 1967 postala predsednica hrvaškega sabora, kjer je bila do leta 1971.

Kljub zlomu "hrvaške pomladi" v začetku 70. let prejšnjega stoletja se ji je uspelo obdžati na političnem površju, saj naj bi se zanjo zavzel sam jugoslovanski predsednik Josip Broz Tito, in se je celo zavihtela na čelo Centralnega komiteja Zveze komunistov Hrvaške.

Na tem položaju je na predlog Josipa Vrhovca sprejela odločitev o prijetju "pomladnikov", med katerimi so bili tudi Franjo Tudjman, Marko Veselica, Dražen Budiša. Šime Djodan, Vlado Gotovac in Hrvoje Šošić.

Varčevanje z omejevanjem vožnje
Leta 1982 je na položaju predsednika izvršnega sveta Jugoslavije zamenjala Veselina Djuranovića in bila prisiljena zagristi v kisla jabolka jugoslovanskega gospodarstva, ki je po Titovi smrti in obsežnem zunanjem dolgu začelo pokati po šivih.

Štiri leta njenega predsedovanja so zaznamovana s stabilizacijskimi ukrepi, med katerimi je verjetno najbolj znana izmenična vožnja za avtomobile s parnimi in neparnimi registrskimi številkami. Ta čas je zaznamovalo tudi veliko pomanjkanje dobrin na policah trgovin.

Na položaju jo je leta 1986 zamenjal Branko Mikulić, sama pa je odšla v pokoj. Zaradi zdravstvenih težav je bila od 90. let prisiljena uporabljati invalidski voziček. Umrla je zaradi neznanih vzrokov, v spomin pa se bo zapisala kot edina ženska na premierskem položaju v kateri izmed socialističnih držav.