Kot opozarjajo v Unicefu, so otroci na območjih spopadov, otroci na begu, notranje razseljeni in otroci s posebnimi potrebami še posebej ranljivi, saj pogosto živijo v prenatrpanih objektih brez možnosti za socialno distanciranje in izvajanje higienskih ukrepov, zaradi česar se virus lahko hitreje širi.

Unicef in ZN v posebnem poročilu opozarjata, da bi brez takojšnjega ukrepanja in pomoči otroci lahko postali največje žrtve pandemije novega koronavirusa. Pandemija ima namreč izrazito uničujoč vpliv na ključna področja življenja otrok – zdravje, prehrano, izobraževanje, varnost in dobrobit.

Zaradi krize bi lahko v skrajno revščino zdrsnilo še med 42 in 66 milijonov otrok. Že zdaj v revščini živi 386 milijonov otrok. Zaprtje šol v 188 državah je prizadelo 1,5 milijarde otrok, med njimi so številni, ki nimajo možnosti za šolanje na daljavo, milijoni otrok pa bodo šolanje popolnoma opustili. 77 odstotkov otrok živi v državah z omejenim in prepovedanim gibanjem, v takšnih razmerah pa se povečuje tveganje za nasilje in zlorabe.

Zelo pomemben vidik v povezavi s šolo je tudi šolska prehrana. Po podatkih Unicefa namreč kar za 369 milijonov otrok šolska prehrana predstavlja glavni obrok v dnevu.

Svetovna recesija bi tako lahko še povečala število podhranjenih otrok in povzročila sto tisoč dodatnih otroških smrti v letošnjem letu.

Katastrofi se je mogoče izogniti s takojšnjo pomočjo

Ob tem v Unicefu poudarjajo, da se je katastrofalnim učinkom pandemije mogoče izogniti z zagotavljanjem pomoči na terenu in takojšnjimi ukrepi za zaščito otrok in njihovih družin. V sodelovanju s partnerji v organizaciji zagotavljajo zaščitno opremo in higienske pripomočke zdravstvenim delavcem, dostop do čiste vode, nujno zdravstveno oskrbo, spodbujajo higienske prakse in pomagajo pri izobraževanju v kriznih razmerah.

Preprečiti je treba dodatnih 6000 smrti otrok na dan

Pretekli teden je sklad ZN-a za otroke opozoril, da bi lahko zaradi vzrokov, ki se jih sicer da preprečiti, v prihodnjih šestih mesecih vsak dan umrlo dodatnih 6000 otrok, saj pandemija še naprej slabi zdravstvene sisteme in moti zdravstvene storitve. Najslabši od treh scenarijev v 118 državah z nizkim in srednjim dohodkom predvideva, da bi lahko v prihodnjih šestih mesecih zaradi zmanjšanja rutinskih zdravstvenih storitev in porasta podhranjenosti umrlo dodatnih 1,2 milijona otrok, mlajših od 5 let.

Najslabši scenarij predvideva, da bi se zaradi velikega krčenja zdravstvenih storitev največje število dodatnih smrti otrok zgodilo v Bangladešu, Braziliji, Demokratični republiki Kongo, Etiopiji, Indiji, Indoneziji, Nigeriji, Pakistanu, Ugandi in Tanzaniji. Deset držav, ki bodo po najslabšem scenariju najverjetneje imele najvišjo stopnjo umrljivosti otrok, so: Džibuti, Esvatini, Lezoto, Liberija, Mali, Malavi, Nigerija, Pakistan, Sierra Leone in Somalija. V teh državah je nadaljevanje zagotavljanja zdravstvenih storitev ključnega pomena za reševanje življenj.