Pripadniki ameriških posebnih enot so Osamo bin Ladna s strelom v glavo ubili 2. maja 2011 v mestu Abotobad. Foto: EPA
Pripadniki ameriških posebnih enot so Osamo bin Ladna s strelom v glavo ubili 2. maja 2011 v mestu Abotobad. Foto: EPA
Hillary Clinton
Ameriški vojaki so imeli navodilo, da bin Ladna ne aretirajo, ampak ga ubijejo. ZDA namreč niso imele nobene želje, da bi ga živega prijele v Pakistanu, je povedal uradnik pri ameriških varnostnih agencijah. Foto: MMC RTV SLO/EPA

Takratni viceadmiral William McRaven je 13. maja leta 2011 v elektronskem sporočilu zapisal: "Še posebej bi rad izpostavil eno zadevo, to so fotografije; še posebej tiste s posmrtnimi ostanki UBL-ja. Na tej točki bi morali vse fotografije predati Cii. Če jih še vedno imate, jih takoj uničite ali pa jih predajte v uničenje."

Elektronsko sporočilo je pridobila ameriška konservativna pravna skupina Judicial Watch iz Washingtona, ki je med drugim pozivala k javni objavi posmrtnih ostankov v Pakistanu ubitega vodje teroristične organizacije Al Kaide Osame bin Ladna.

Dokument, katerega besedilo je skoraj v celoti prekrito s črnim označevalcem, je bil objavljen v skladu z zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (Freedom of Information Act request).

Vse do danes v javnosti niso bile objavljene nikakršne fotografije posmrtnih ostankov bin Ladna, zato so se kaj hitro razvile teorije zarote, da ga ZDA sploh niso ubile. Prav tako ni znano, ali dejansko obstaja kakršno koli dokazno gradivo o njegovi smrti.

Zaščita operacije
Identiteto bin Ladna so potrdili z DNK-analizo, ki so jo primerjali z DNK-vzorcem njegove pokojne sestre, ki je pred nekaj leti umrla v Bostonu. Da gre res za vodjo Al Kaide, naj bi potrdila tudi ženska, ki naj bi bila njegova žena.

Upokojeni general James Marks, ki je zdaj vojaški analitik pri CNN-u, je pojasnil, da se je McRaven za ta korak verjetno odločil zato, da bi zaščitil podrobnosti same operacije, vire in metode, s katerimi so bin Ladna ujeli. "Ne bi me presenetilo, če so vpletene v akcijo obrnili na glavo in stresli, da bi se prepričali, da v kakšnem žepu nimajo fotografije.

Obama: Objava fotografije bi ogrozila državno varnost
K molčečnosti se je zavezal tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je dejal, da Bela hiša ne bo avtorizirala nobene objave fotografij posmrtnih ostankov vodje Al Kaide, saj bi s tem lahko ogrozil državno varnost. "Za nas je zelo pomembno, da grafične fotografije nekoga, ki je bil ustreljen v glavo, ne krožijo okoli kot hujskanje k dodatnemu nasilju ali kot orodje propagande," je dejal ameriški predsednik v sloviti oddaji 60 Minutes.

Nekdanji pomočnik direktorja na FBI-ju Tom Fuentes pa je dejal, "te fotografije bi za vekomaj gledali na televiziji, s čimer bi lahko v prihodnosti prispevali k rekrutiranju Al Kaide, bin Laden pa bi postal mučenik."

Skrivni pokop
Spomnimo. Pripadniki ameriških posebnih enot so Osamo bin Ladna s strelom v glavo ubili 2. maja 2011 v mestu Abotobad, ki je od Islamabada oddaljeni sto kilometrov. Njegovo truplo so takoj odpeljali s helikopterjem na ameriško letalonosilko v severnem Arabskem morju, kjer so ga v skladu z muslimanskimi običaji pokopali v morju. Pred tem so truplo umili in ga zavili v belo rjuho.

Ameriška administracija se je odločila, da bo z bin Ladnovim truplom ravnala v skladu z islamskimi običaji, kar med drugim pomeni, da mora biti pokopano najpozneje v 24 urah.